Rusko-ukrajinska kriza je voditelje EU-ja spodbudila k intenzivnejšemu razmišljanju o vzpostavitvi evropske vojske. Foto: EPA
Rusko-ukrajinska kriza je voditelje EU-ja spodbudila k intenzivnejšemu razmišljanju o vzpostavitvi evropske vojske. Foto: EPA
Proevropski protestnik v Ukrajini. Foto: EPA


Juncker trdi, da Nato ni dovolj, ker niso vse članice Severnoatlantske zveze tudi članice EU-ja, poleg tega naj bi skupna vojska EU-ja tudi poslala svetu pomemben signal.

"Skupna vojska EU-ja bi pokazala svetu, da ne bo nikdar več vojn med državami EU-ja," je povedal Juncker za časnik Welt am Sonntag. "Taka vojska bi nam tudi pomagala oblikovati skupno zunanjo in varnostno politiko ter omogočila Evropi, da prevzame odgovornost v svetu."

Juncker je mnenja, da bi vojska EU-ja lahko služila tudi opozorilno in bi bila v času ukrajinske krize uporabna. "Z lastno vojsko bi se Evropa lahko kredibilnejše odzivala na grožnjo miru v državi članici ali v sosednji državi. Ni nujno, da bi tako vojsko nemudoma razposlali. A skupna evropska vojska bi Rusiji poslala jasno sporočilo, da smo resni glede obrambe svojih evropskih vrednot," je še dejal.
Bojne skupine že obstajajo
28-članska Evropska unija ima že zdaj bojne skupine, ki so rotacijsko oskrbovane z vojaki in naj bi bile na voljo kot hitra odzivna sila, a jih še nikdar niso uporabili v krizi. Voditelji EU-ja so dejali, da si želijo okrepiti skupno varnostno politiko z izboljšanjem zmožnosti naglega odziva.

"Naša prihodnost kot Evropejci bo na neki točki ležala na evropski vojski," je Junckerjev predlog pozdravila nemška obrambna ministrica Ursula von der Leyen. Sta pa po drugi strani Velika Britanija in Francija, dve izmed glavnih vojaških velesil v bloku, precej oprezni do tega, da bi dali EU-ju večjo vojaško vlogo, češ da bi lahko spodkopala Nato.