Zdaj je čas za gradnjo enotnejše, močnejše in demokratičnejše Unije do leta 2025, je poudaril predsednik Evropske komisije. Juncker je v Strasbourgu med drugim govoril o solidarnosti pri reševanju vprašanja migracij. Poudaril je, da Evropa je in bo ostala celina solidarnosti. Pohvalil je Italijo, češ da brani čast Evrope v Sredozemlju, poudaril pa je tudi pomen vračanja t. i. nezakonitih migrantov in vzpostavitev ustreznega sistema zakonitih migracij.

To je sicer predzadnji Junckerjev govor, a dejansko njegova zadnja priložnost za resnično vsebinske usmeritve evropske politike, saj bo konec naslednjega leta ukrepanje Unije že močno ohromljeno zaradi bližajočih se evropskih volitev.

Govor temelji na nizu dokumentov o prihodnosti Evrope, ki jih je komisija predstavila od marca. Gre za belo knjigo s petimi scenariji ter še pet dokumentov za premislek o socialni Evropi, globalizaciji, obrambi, gospodarski in denarni uniji ter proračunu. Kot je za Radio Slovenija poročala Erika Štular, so ti scenariji, ki segajo od ohlapnega sodelovanja, prek koalicij voljnih do federalne unije, naleteli na različne odzive. Neukrepanje naj bi vodilo v zastoj, Evropa več hitrosti v drugorazrednost, pretesna integracija pa naj bi ogrozila suverenost držav.

Juncker predlaga tudi vzpostavitev mehanizma za nadzor tujih vlaganj v evropskih strateških sektorjih, ki je posledica skrbi zaradi naložb iz Kitajske. "Evropa bo branila svoje strateške interese z okvirom EU-ja za nadzor naložb," je poudaril.

Poudaril je tudi pomen socialne Evrope in občutljivo politično vprašanje napotenih delavcev. Zavzel se je proti "drugorazrednim delavcem" in predlagal vzpostavitev skupnega organa za nadzor izvajanja evropskih pravil za napotene delavce.

Za krepitev evrskega povezovanja
V skladu s pričakovanji je Juncker poudaril pomen krepitve evrskega povezovanja. Zavzel se je za oblikovanje položaja evropskega finančnega in gospodarskega ministra ter za vzpostavitev evropskega denarnega sklada.

Pričakovano se je zavzel tudi za krepitev obrambnega sodelovanja, za delujočo obrambno unijo do leta 2025. V tem kontekstu je pozval k sprejemanju nekaterih zunanjepolitičnih odločitev s kvalificirano večino, kar omogoča zakonodaja EU-ja.

Brez poudarka na brexitu
Brexitu oziroma izstopu Velike Britanije iz EU-ja Juncker ni namenil veliko pozornosti. Ponovil je svoje stališče, da bo odhod te države žalosten in tragičen dogodek v zgodovini EU-ja, ter potrdil strategijo Unije, da se bo osredotočila na prihodnost v sestavi 27 članic.

Še en pomemben dejavnik, ki bo vplival na vsebino govora, so bližajoče se nemške volitve, zaradi katerih bodo sporočila glede krepitve evrskega in obrambnega sodelovanja verjetno previdnejša, kot bi bila sicer.

Turčije ne vidi kmalu v Uniji
Turčiji je Juncker poslal ostro opozorilo, da ne vidi njenega članstva v Uniji v "predvidljivi prihodnosti". Oblasti v Ankari je pozval, naj izpustijo evropske novinarje, saj "novinarji sodijo v pisarne, ne v zapor".

Pomen sodelovanja Zahoda in Vzhoda Unije
Juncker je poudaril pomen sodelovanja zahodnih in vzhodnih članic Unije. "Evropa mora dihati z vzhodnimi in zahodnimi pljuči, sicer se bo zadušila," je opozoril. V EU-ju "ne sme biti drugorazrednih državljanov" niti različne kakovosti hrane, je še poudaril. Predsednik komisije je še dejal, da je skrajni čas, da Bolgarija in Romunija postaneta članici schengenskega območja ter da si tudi Hrvaška zasluži schengensko članstvo, takoj ko bo izpolnila vsa merila.

Opozoril je tudi na nujnost spoštovanja odločitev sodišč. "V EU-ju vladavina prava ni izbira, je dolžnost," je poudaril. "V Evropi ima zakon mišice, niso mišice tiste, ki ustvarjajo zakon," je še ponazoril pomen vladavine prava v Evropi. To je zlasti sporočilo poljski vladi zaradi sporne pravosodne reforme ter Madžarski in Slovaški, ki sta nedavno izgubili tožbo proti kvotam za razporejanje beguncev po Uniji na Sodišču EU-ja.

EPP pozdravil poglabljanje Unije
V najvplivnejši politični skupini, konservativni Evropski ljudski stranki (EPP), ki je tudi Junckerjeva politična skupina, so pozdravili njegove ideje za poglabljanje Unije. Vodja EPP-ja Manfred Weber je poudaril, da je treba obraniti evropski, socialni način življenja in evropsko identiteto v hitro spreminjajočem se svetu. Zavzel se je za strog nadzor zunanje meje Unije, izpostavil, da terorizem ni konflikt med kristjani in muslimani, temveč med humanostjo in barbarizmom, ter znova dejal, da Turčija ne more postati polnopravna članica EU-ja - ne danes ne kdaj koli v prihodnosti.

Vodja druge največje politične skupine, evropskih socialistov in demokratov (S & D), Gianni Pittella, je dejal, da v Evropi piha veter upanja, ob tem pa je opozoril pred pretiranim idealizmom.

Verhofstadt: Evropski azilni sistem nacionalni egoizem
Veteran evropske politike, vodja evropskih liberalcev (Alde) Guy Verhofstadt, je dejal, da je bil Junckerjev govor poln vizije in ambicij. Izpostavil je zaton populistov v primerjavi z lanskim letom in opozoril, da državljani nočejo uničiti Evrope, temveč jo želijo reformirati. Pozval je zlasti k reformi azilnega sistema, saj sedanji po njegovem mnenju ni evropski, temveč je nacionalni egoizem. Pozval je tudi k evropski obveščevalni agenciji po vzoru ameriškega Zveznega preiskovalnega urada (FBI).

Vodja evroskeptične Evrope svobode in neposredne demokracije (EFDD) Nigel Farage je Verhofstadtu dejal, da se slepi, če misli, da je val populizma mimo. Farage je še dodal, da odnos EU-ja Poljsko in Madžarsko nedvomno spominja na sovjetski komunizem. "Vse, kar lahko rečem, je: hvalabogu, da odhajamo," je izjavil.

Evropska levica: Juncklerjeva vizija projekt za elite
V evropski združeni levici (GUE/NGL) so Junckerjevo vizijo opisali kot evropski projekt za elite ter pozvali k socialni in solidarni Evropi, v kateri naj institucije resnično poslušajo državljane. Zeleni pa so pozvali k zmanjšanju neenakosti in upoštevanju omejitev planeta.