Juncker je v nagovoru evroposlancem brexit označil za katastrofo, zaradi katere bodo na slabšem tako Britanci kot državljani Unije. Brexit je sicer označil za poraz, za katerega gre kriviti več strani. "Kot je rekla premierka Theresa May, se Britanci nikoli niso počutili udobno v EU-ju in 40 let jim ni bila dana priložnost, da bi se počutili udobneje," je dejal.

Juncker je o želji po vnovični pridružitvi Velike Britanije spregovoril le dan po tem, ko je predsednik Evropskega sveta Donald Tusk dejal, da je Unija še vedno odprta, če bi si London premislil glede odhoda.

"Gospod Tusk pravi, da naše roke ostajajo iztegnjene. Če želijo Britanci poiskati drugo pot kot brexit, smo se pripravljeni o tem pogovarjati," je dejal Juncker. Opazil je, da je Tuskov predlog London razdražil, "a tudi če Britanci odidejo v skladu s 50. členom, še vedno obstaja 49. člen, ki omogoča ponovno pridružitev".

Govorice o novem referendumu o brexitu
V Bruslju je bilo v zadnjih dneh več komentarjev glede ugibanj o možnosti drugega referenduma o brexitu, odkar je eden glavnih zagovornikov odhoda iz EU-ja na Otoku Nigel Farage nakazal podporo tej ideji, češ da bi tako "za eno generacijo pospravili to vprašanje".

Danes je v Evropskem parlamentu sicer naredil korak nazaj in zatrdil, da nikakor noče drugega referenduma o brexitu. V zadnjih dneh je Farage trdil tudi, da EU skupaj z nekdanjim britanskim premierjem Tonyjem Blairom in njegovim nekdanjim namestnikom Nickom Cleggom načrtuje, kako bi Veliko Britanijo obdržali v Uniji.

Varadkar zanika obstoj načrta proti brexitu
Irski premier Leo Varadkar je zanikal obstoj takšnega načrta. Glede drugega referenduma je dejal, da morajo odločitev o tem sprejeti britanski parlament in britanski državljani. "Ne smemo jim govoriti, naj to naredijo, ali pritiskati nanje oziroma izraziti kakšno pričakovanje. Mislim, da bi bilo to kontraproduktivno," je dejal v svojem govoru o prihodnosti EU-ja.

Možnost vnovičnega referenduma o izstopu je v torek izključil tudi tiskovni predstavnik britanske premierke Mayeve. Izstop Velike Britanije iz Unije je sicer predviden za marec 2019.

Borisov poudaril perspektivo Zahodnega Balkana
Evropski parlament je nagovoril tudi premier Bolgarije, nove predsedujoče države Svetu EU-ja, Bojko Borisov. "Zdaj je pravi trenutek, da državam Zahodnega Balkana povemo, da zanje obstaja evropska perspektiva," je dejal Borisov.

"Vemo, da širitve EU-ja ne bo v mandatu te komisije, vendar je treba državam kandidatkam jasno povedati, kaj lahko pričakujejo in kaj morajo storiti za vstop v EU," poudarja bolgarski premier.

Z njim se je strinjal tudi Juncker, ki je poudaril pomembnost reševanja mejnih sporov med državami na območju: "Vsi mejni spori med državami Zahodnega Balkana morajo biti rešeni pred vstopom, da jih ne rešujemo več let po vstopu, tako kot v primeru Hrvaške in Slovenije."

Borisov svari pred borci IS-ja
Borisov je opozoril še, da je od varnosti na Balkanu odvisna varnost celotne Evrope. Posvaril je pred prihodom islamskih skrajnežev in tujih borcev, ki so se bojevali v Siriji in Iraku. Če Evropa ne bo pomagala tem državam, bodo to namesto nje naredile Rusija, Kitajska in Savdska Arabija, meni Borisov. Zavzel se je še, da mora EU, namesto da uvaja sankcije proti Rusiji, normalizirati odnose z njo.

Fajonova spomnila na umor Ivanovića
Slovenska poslanka v Evropskem parlamentu Tanja Fajon (S&D/SD) se je strinjala, da je Zahodni Balkan "zelo krhko območje". Dotaknila se je tudi torkovega umora srbskega politika Oliverja Ivanovića, na katerega je opozoril tudi Borisov, ki je pretresel regijo. "To brutalno dejanje je potrdilo, kako daleč smo od dejanske vladavine prava v tej regiji," je poudarila Fajonova.

Opozorila je, da vladavina prava peša tudi v Uniji, zaradi česar bo Zahodni Balkan težko prepričati o varovanju pravne države. Pri tem je navedla primere arbitraže med Slovenijo in Hrvaško ter Poljsko in Madžarsko.

Evroparlament tudi za boj proti korupciji
Poslanci so sicer pozdravili namen Bolgarije, da se v času predsedovanja Svetu EU-ja osredotoči na evropsko perspektivo Zahodnega Balkana in prihodnost mladih v Evropi. Področja, kjer so potrebna dodatna skupna prizadevanja, so še migracije, boj proti korupciji, varstvo okolja, pravna država in socialna pravičnost, piše na spletni strani Evropskega parlamenta.