To je prvi neformalni pogovor voditeljev po nedavnih volitvah v Evropski parlament. Delovna večerja predsednikov vlad in držav članic, ki jo gosti odhajajoči predsednik Evropskega sveta, Belgijec Charles Michel, se je začela s triurno zamudo, saj so predtem potekala še dvostranska srečanja med predstavniki posameznih političnih skupin.

Pozno ponoči je po poročanju agencije DPA Michel pojasnil, da dogovora o razdelitvi položajev še niso dosegli: "Opravili smo dobre pogovore, gredo v pravo smer, vendar pa nismo dosegli dogovora." Dodal je, da niti ni bil namen tega srečanja, da bi dosegli dogovor. Si bodo pa v naslednjih dneh prizadevali, da bi ga dosegli do konca meseca. 27. in 28. junija bo namreč potekalo še formalno zasedanje Evropskega sveta.

Po poročanju tujih medijev so predstavniki Evropske ljudske stranke (EPP) presenetili s predlogom, da bi se mandat predsednika Evropskega sveta, ki neuradno velja za drugo najvplivnejšo funkcijo v evropskih institucijah, razdelil na dva dveinpolletna mandata – eden bi pripadel njim, drugi pa socialistom. Predsednik Evropskega sveta ima namreč dveinpolletni mandat, a do zdaj se je vsem na tem položaju mandat brez težav podaljšal še za eno takšno obdobje. S takšno kupčijo se bodo socialisti in liberalci verjetno težko strinjali, saj bi to pomenilo, da bi imel EPP v določenem obdobju v rokah tri izmed štirih najvplivnejših položajev.

Za zdaj še vedno na mizi trojica von der Leyen-Costa-Kallas

Kljub tem zapletom se še naprej zdi, da je kadrovska križanka za najvišja mesta v evropskih institucijah precej izpopolnjena. Glede na nedavne izide evropskih volitev, na katerih je Evropska ljudska stranka (EPP) ostala največja politična skupina v Evropskem parlamentu, naj bi tej stranki še naprej pripadalo vodenje Evropske komisije in Evropskega parlamenta. Drugouvrščeni socialisti (S & D) naj bi dobili predsednika Evropskega sveta, tretjeuvrščeni liberalci (Renew), ki so na volitvah sicer utrpeli grenek poraz, pa naj bi izbrali novega visokega predstavnika za skupno zunanjo in varnostno politiko, ki je vodja evropske diplomacije.

Sorodna novica Obtožbe, da je von der Leyen preložila objavo do Italije kritičnega poročila

Položaje si tako razdelijo politične družine, pri čemer pa skušajo zagotoviti tudi spolno in geografsko uravnoteženost. Ursula von der Leyen, ki je bila vodilna kandidatka zmagovite Evropske ljudske stranke, naj bi tako dobila drugi mandat na čelu Evropske komisije, predsednik Evropskega sveta naj bi postal nekdanji portugalski premier Antonio Costa, ki je iz vrst socialistov, nova visoka zunanjepolitična predstavnica pa estonska premierka, liberalka, Kaja Kallas. Na tem mestu je bil do zdaj Josep Borrell.

Von der Leyen ima med voditelji držav močno podporo

Von der Leyen med voditelji držav, ki sestavljajo Evropski svet, ne potrebuje soglasja, ampak ji zadošča kvalificirana večina, torej 15 držav, ki obenem predstavljajo najmanj 65 odstotkov prebivalcev Unije. Kot je poročala dopisnica RTV Slovenija iz Bruslja Mojca Širok, von der Leyen med predsedniki in premierji razen madžarskega premierja Viktorja Orbana nima odkritih nasprotnikov, poleg tega je kar 13 izmed 27 voditeljev iz njene politične skupine. Tudi vodja EPP-ja Manfred Weber je dejal, da celotni EPP stoji za von der Leyen.

Nemški kancler Olaf Scholz, sicer socialdemokrat, je ob prihodu na srečanje podprl Ursulo von der Leyen. "Pomembno je, da to odločitev hitro sprejmemo, saj živimo v težavnih časih," je dejal.

Golob podpira von der Leyen, Costo in Kallas

Slovenski premier Robert Golob – njegova stranka Gibanje Svoboda je v Evropskem parlamentu članica liberalne skupine Renew, sam pa je eden izmed petih voditeljev, ki pripadajo liberalcem – je aprila dejal, da meni, da je Ursula von der Leyen dobra predsednica in da je njeni kandidaturi naklonjen. Tudi ob prihodu na srečanje je dejal, da lahko von der Leyen računa na slovensko podporo. Za Radio Slovenija je dejal: "Izkušnja celotne vlade in Slovenije s predsednico Evropske komisije je bila zelo pozitivna. Takrat, ko je bilo v Sloveniji najtežje, to je v primeru lanskih katastrofalnih poplav, je ona pokazala ne samo razumevanje, ampak je tudi zelo pripomogla k temu, da smo dobili obilno finančno podporo iz Bruslja. Zame štejejo dejanja, vse preostalo je ideologija in politikantstvo." "Danes imamo dva cilja. Prvi je, da se pogovorimo o kandidatih za najvišja štiri mesta v institucijah Evropske unije. Drugi cilj pa je, da dejansko pridemo do dogovora," je dodal.

Podprl je tudi Costo za predsednika Evropskega sveta. "Ima veliko izkušenj in preudarnosti," je dejal in dodal, da je v pogovoru z njim dobil tudi zadostna pojasnila glede njegove domnevne vpletenosti v korupcijsko afero.

Glede vodje evropske diplomacije pa je Golob potrdil, da si liberalci prizadevajo, da bi ta položaj prevzela Kaja Kallas. Če njej ne bi uspelo, pa bi to lahko postal tudi belgijski premier Alexander De Croo. "V resnici startamo z obema. Prva je Kallas, v primeru, če bi se zapletlo z njo, pa je lahko naš kandidat tudi De Croo," je povedal Golob po sestanku voditeljev iz vrst skupine Renew in pred večerjo predsednikov držav in vlad.

Glede pomislekov nekaterih članic, da bi se zaradi ostre drže Kaje Kallas do Rusije še zaostrile napetosti v mednarodni skupnosti, je predsednik
slovenske vlade poudaril, da morajo biti stališča visokega zunanjepolitičnega predstavnika usklajena in uravnotežena. Kallas mu je zagotovila, da bo v primeru imenovanja na ta položaj zastopala stališča, ki so bolj reprezentativna za EU.

Slovenija želi resorje za proračun, kohezijo, industrijsko politiko ali širitev

Kot je še povedal Golob, so se v okviru skupine Renew dogovorili, da se bodo usklajevali tudi pri tem, za katere resorje si bodo prizadevali pri sestavljanju prihodnje Evropske komisije. Slovenija si bo po njegovih besedah s Tomažem Veselom, ki ga za komisarja predlaga Gibanje Svoboda, prizadevala za proračun, kohezijo ali industrijsko politiko, poskusila pa bo tudi s širitvijo.

V skupini evropskih liberalcev so poleg Goloba še voditelji Francije, Nizozemske, Belgije in Estonije.

Voditelji si bodo pri von der Leyen skušali izpogajati tudi čim pomembnejše resorje za svoje predstavnike v novi sestavi Evropske komisije. Kot poroča Guardian, si Francija in Italija želita resorje, povezane z gospodarstvom, Španija pa je izrazila željo, da njihova okoljska ministrica Teresa Ribera postane evropska komisarka za podnebne ukrepe.

Janša: Ponovitev koalicije EPP z levosredinskimi strankami bi lahko vodila do poraza

Srečanja voditeljev vlad in opozicijskih strank iz vrst EPP-ja pa se je v Bruslju udeležil predsednik SDS-a Janez Janša. "Za Evropsko ljudsko stranko (EPP) je lahko ponavljanje koalicije z levosredinskimi strankami pot do poraza," je po udeležbi na omrežju X zapisal Janša. Znova se je zavzel za koalicijo, ki bi jo poleg EPP-ja sestavljala ena stranka z desnice in ena z levice.

Janša se je poleg tega sešel z italijansko premierko Giorgio Meloni, ki vodi skrajno desno stranko Evropskih konservativcev in reformistov (ECR). Srečal pa se je tudi z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom, ki trenutno na ravni EU-ja ni v nobeni politični družini, in nekdanjim poljskim premierjem Mateuszem Morawieckim iz vrst stranke Zakon in pravičnost, ki je del ECR-ja.

O pogovorih o vodilnih položajih je Janša zapisal, da je namesto vsebinskih razprav v ospredju delitev funkcij. Dodal je, da je na Evropskem svetu "kadrovska kuhinja predvidljiva, v Evropskem parlamentu pa je glasovanje o vodenju Evropske komisije tajno". "Za EPP je lahko ponavljanje koalicije zgolj na levo pot do poraza tako na kadrovskih glasovanjih kot dolgoročno. SDS vztraja pri uravnoteženi koaliciji, ki bo sposobna preudarno voditi evropsko politiko v korist varnosti in blaginje naših ljudi," je še zapisal.

Delegati SDS-a so sicer na predvolilnem kongresu Evropske ljudske stranke v Romuniji odrekli podporo Ursuli von der Leyen za vodilno kandidatko stranke za vodenje Evropske komisije. Pri tem stališču SDS vztraja tudi po volitvah.

Po Evropskem svetu Nemka potrebuje tudi podporo evropskih poslancev

Voditelji bodo kandidate sicer uradno potrjevali prihodnji konec tedna na rednem vrhu v Bruslju, postopek pa se bo nato preselil še v Evropski parlament, ki bo o imenovanju von der Leyen odločal sredi julija v Strasbourgu. Večje težave bi lahko 62-letna Nemka imela prav v Evropskem parlamentu. Pred petimi leti je bila izvoljena z zgolj devetimi glasovi večine, potrebuje jih 361, tri glavne politične skupine pa imajo skupaj le približno 400 poslancev, tako da bo morala podporo iskati tudi drugje. V parlamentu so tveganja veliko večja tudi zato, ker je glasovanje tajno.

Costa se mora braniti pred očitki o korupciji

Na mestu predsednika Evropskega sveta naj bi po pričakovanjih belgijskega liberalca Charlesa Michela zamenjal nekdanji portugalski premier Antonio Costa, čeprav se pri njem pojavljajo določeni dvomi zaradi sumov korupcije, zaradi katerih je zapustil premiersko funkcijo. Costa je bil namreč kar trikrat portugalski premier, lani pa je moral zaradi korupcijskega škandala odstopiti. Na roko mu grejo nekatera poročila, da so preiskovalci med zasliševanjem njegovo ime vpletli po pomoti, saj naj bi neka priča govorila o ministru, ki ima enaka ime in priimek. V prid pa mu gre dejstvo, da prihaja z juga Evrope, tako da naj bi ustrezal tudi geografski razdelitvi mest.

Kot resna kandidatka za vodenje Evropskega sveta se je v preteklih dneh omenjala tudi danska premierka Mette Frederiksen, a zaradi trdih stališč do migracij med socialisti nima veliko podpore. Ob prihodu na srečanje je potrdila, da sama ni več kandidatka za najvišje položaje.

Kallas nova vodja diplomacije?

Estonka Kaja Kallas pa je na dobri poti, da postane nova vodja evropske diplomacije in na tem mestu nasledi Španca Josepa Borrella. Kot dodaja Guardian, ji nekateri kritiki očitajo, da je preveč usmerjena na Rusijo, premalo pa naj bi jo zanimali oddaljeni deli sveta. Njena prednost pa je, da pripada skupini vzhodnoevropskih držav.

Maltežanka Roberta Metsola naj bi dobila še en mandat na čelu predsednice Evropskega parlamenta. Na ta položaj evropski voditelji sicer nimajo vpliva, saj o njem odločajo novoizvoljeni evropski poslanci.