Evropski parlament je 2. aprila 2009 izglasoval resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu. Predlog skupne resolucije so predlagali poslanci v imenu strank PPE-DE, ALDE, UEN in Zeleni/ALE, sestavljen pa je iz 14 točk, zakaj jo predlagajo, in 17 točk, kaj želijo z njo doseči.

Resolucija potrebna, ker objektivna razlaga ni mogoča
Za začetek je navedeno, da je takšna resolucija potrebna, ker zgodovinskih dejstev ni mogoče razlagati objektivno, prav tako pa tudi noben posamezen politični program nima izključne pravice do razlage zgodovine. Zato se ne bi smelo vsiljevati uradnih razlag, napačne razlage pa spodbujajo sovraštvo in rasizem.

Prav tako je treba ohranjati spomin na tragično preteklost Evrope in spodbujati razumevanje za njeno dvojno diktatorsko zapuščino komunizma in nacizma. Samo evropsko združevanje je bilo tako sprva ravno odgovor na to trpljenje dveh vojn in nacistične tiranije, "ki je pripeljala do holokavsta in širjenja totalitarnih in nedemokratičnih komunističnih režimov v srednji in vzhodni Evropi."

Kot nadaljujejo, je bil proces evropskega združevanje uspešen, saj Evropska unija danes združuje tako nekdanje komunistične države vzhodne in srednje Evrope, že predtem pa so vanjo vstopile Španija, Portugalska in Grčija, "ki so trpele pod dolgotrajnimi fašističnimi režimi".

Evropa mora oblikovati enoten pogled na svojo zgodovino
Kot je zapisano, Evropa ne bo združena, če ne bo sposobna oblikovati enotnega pogleda na svojo zgodovino in če ne bo priznala svojih totalitarnih režimov kot skupne zapuščine, prav tako pa mora izvesti tudi poglobljene razprave o njihovih zločinih.

Ključno ohranjanje spomina na preteklost
Zaradi vsega navedenega Evropski parlament s to resolucijo izraža spoštovanje do žrtev vseh totalitarnih in nedemokratičnih režimov v Evropi in se poklanja vsem, ki so se bojevali proti. Ob tem "poudarja pomen ohranjanja spomina na preteklost, saj brez resnice in spomina ni sprave; ponovno potrjuje svoje enotno stališče proti vsem oblikam totalitarne vladavine, ne glede na ideološko ozadje".

Vse tajne arhive je treba odpreti
Zaradi tega obžaluje, da se 20 let po razpadu komunističnih diktatur ponekod še vedno omejuje dostop do dokumentov, pomembnih za posameznike in za znanstvene raziskave. Hkrati poziva vse države članice, "naj si resnično prizadevajo za odprtje arhivov, tudi arhivov nekdanjih notranjih varnostnih služb, tajne policije in obveščevalnih služb, čeprav je treba zagotoviti, da se to ne bo izrabljalo za politične namene".

Pouk evropske zgodovine mora poudarjati zadnje miroljubne dosežke
Unija mora biti posebej odgovorna za spodbujanje in varovanje demokracije ter spoštovanje človekovih pravic. Evropsko združevanje vidi kot model miru in sprave ter svobodno izbiro narodov, da se zavežejo skupni prihodnosti, zaradi česar poziva Evropsko komisijo in članice, naj si še naprej prizadevajo za krepitev pouka evropske zgodovine ter poudarijo zgodovinski dosežek evropskega združevanja in ostro nasprotje med tragično preteklostjo ter miroljubnim in demokratičnim družbenim redom današnje Evropske unije."

Le "obsežno prevrednotenje evropske zgodovine in vseevropsko priznanje vseh zgodovinskih vidikov sodobne Evrope" bi namreč lahko okrepilo evropsko združevanje. Prav tako poziva h krepitvi finančnih instrumentov, ki bi vse naštete zgodovinske raziskave omogočili.

Končni cilj razkritja komunističnih zločinov sprava
Evropski parlament je tako po sprejeti resoluciji prepričan, "da je končni cilj razkritja in ocene zločinov, ki so jih zagrešili komunistični totalitarni režimi, sprava, ki jo je mogoče doseči s priznanjem odgovornosti, prošnjo za odpuščanje in spodbujanjem moralne prenove."