Zaznamovanje dneva spomina na žrtve tovrstnih režimov je v resoluciji o evropski zavesti in totalitarizmu predlagal Evropski parlament. Resolucija obsoja vse zločine proti človeštvu in množične kršitve človekovih pravic, ki so jih zagrešili vsi totalitarni in avtoritarni režimi.

Dan, ko sta skrivni dogovor sklenila Hitler in Stalin
Evropski parlament datuma ni izbral naključno, saj gre za dan, ko je bil podpisan pakt o nenapadanju med Nemčijo in Sovjetsko zvezo , ki je znan tudi kot pakt Ribbentrop-Molotov. Del sporazuma je bila tudi skrivna klavzula o delitvi vzhodne Evrope.

Slovenija: V spomin na Angelo Vode
V Sloveniji posebnih slovesnosti na državni ravni ne bo, bodo pa dan z večernim predvajanjem filma o Angeli Vode na gradu Rajhenburg v občini Krško zaznamovali v okviru Študijskega centra za narodno spravo.

Po mnenju direktorice centra Andreje Valič je film sredstvo izobraževanja, ki lahko mladim približa čas totalitarizma. Za STA je pojasnila, da vrednote demokracije niso dane enkrat za vselej, ampak jih je treba vedno znova krepiti.

Spet razcep med koalicijo in opozicijo
Kot večina tem, ki se dotikajo obdobja med drugo svetovno vojno in po njej, je tudi ta razdelila slovensko politiko. Opozicija je tako konec maja v državni zbor vložila predlog podpore resoluciji. Predlagala je, da vlada v skladu s priporočili evropske resolucije 23. avgust razglasi za dan spomina na žrtve totalitarnih režimov.

Predlog podpore še ni prejel, saj koalicija zatrjuje, da vse iz resolucije izhajajoče obveznosti za Slovenijo že veljajo. Tako je komisija za peticije s koalicijsko večino izglasovala le sklep, da se je seznanila z resolucijo, besedilo pa bo posredovala vsem poslancem državnega zbora.