Komisar Rehn je spregovoril za ponedeljkovo izdajo tednika Spiegel, za katerega je povedal, da ima Evropa enake pogoje kot Mednarodni denarni sklad in da so razmere resne. Kot je za Radio Slovenija poročal Matjaž Trošt, naj bi se Evropska unija glede naslednjega obroka 110 milijard evrov vredne pomoči odločala na podlagi rezultatov misije trojke, ki jo predstavljajo strokovnjaki Unije, IMF-a in Evropske centralne banke.

Trojka naj bi v kratkem predstavila izsledke, ki naj ne bi prinesli nič dobrega. Kot je zapisal Spiegel, naj bi v poročilu zapisali, da Atene niso dosegle nobenega izmed napovedanih ciljev, na podlagi katerih so Grčiji odobrili pomoč. Grška vlada in opozicija v petek nista uspeli doseči konsenza glede novih, strogih varčevalnih ukrepov, a je Grčija kljub temu prepričana, da bo naslednji obrok pomoči prejela. Iz IMF-a so medtem sporočili, da preiskovalna ekipa še naprej opravlja svoje delo in da dokončnih rezultatov še ni.

Bo IMF zadržal peti obrok?
Že prejšnji teden je vodja evroobmočja, luksemburški premier Jean-Claude Juncker, dejal, da bi lahko IMF zadržal peti obrok pomoči v višini 12 milijard evrov. Sklad ima namreč pravilo, da lahko zaustavi izplačilo državi, če ta ne more zagotoviti poplačila obveznosti v prihodnjih 12 mesecih. Juncker je povedal še, da bi morale del finančnega bremena, ki ga je obljubil sklad, nase prevzeti evropske države.

Uspešna rekonstrukcija dolga je pravljica
Član izvršnega odbora Evropske centralne banke Lorenzo Bini Smaghi je za Financial Times povedal, da je uspešna rekonstrukcija grškega dolga pravljica. Prepričan je, da grška dolžniška kriza za območje evra ne pomeni tragedije, škodijo pa nenehni pogovori o tem, da Grčija ne izpolnjuje pogojev, ki so ji bili postavljeni za lansko posojilo 110 milijard evrov, saj namigujejo, da vlaganje v območje evra ni varno.

Ob tem je predstavnik ECB-ja zatrdil, da bi bila rekonstrukcija dolga Atenam kot "podpis smrtne kazni", saj je ECB v preteklosti za grške obveznice odštela kar 45 milijard evrov. Ta sredstva bi bila v primeru odpisa dela grškega dolga seveda izgubljena, to pa ne bi prizadelo ECB-ja, ampak posamezne centralne banke držav z evrom in s tem državljane območja skupne evropske valute.

Grozi Grčiji kolaps bančnega sistema?
Če Grčiji ne bi uspelo odplačati obveznosti, bi prišlo do kolapsa njenega bančnega sistema, je še povedal Smaghi in dodal, da bi bila nato potrebna ogromna dokapitalizacija. "Vendar - od kod bi vzeli denar?" se je vprašal. Ob tem je Italijan poudaril, da imajo Grki dovolj premoženja, ki se ga da prodati, na ta način pa bi lahko po njegovih besedah precej zmanjšali svoj dolg.

Poleg tega bi lahko precej sredstev nabrali še s spremembami davčnega sistema in novo politiko javne porabe. "Če pogledamo bilanco Grčije, potem vidimo, da ta država ni insolventna," je Smaghi zavrnil trditve, ki jih je pretekli teden izrekel nekdanji član izvršilnega odbora ECB-ja Otmar Issing.

Grčija bo potrebovala še od 60 do 70 milijard evrov
Sicer pa o stanju v Grčiji razpravljajo tudi evropski voditelji, ki ugotavljajo, da bodo Atene do konca leta 2013 poleg lani obljubljenih 110 milijard evrov potrebovale še od 60 do 70 milijard evrov. Kot piše Financial Times, predstavniki Unije upajo, da bo Grčija del sredstev pridobila z ukrepi, kot je prodaja državnih nepremičnin, dodatnih od 30 do 35 milijard evrov pa naj bi ji posodili Mednarodni denarni sklad in države članice območja evra.