Svet Evropske centralne banke je na začetku junija skladno s pričakovanji ključno obrestno mero znižal z 0,25 na 0,15 odstotka, medtem ko je obrestna mera za mejno posojanje zdrsnila za 0,35 odstotne točke, na 0,40 odstotka. Obrestna mera za deponiranje presežne likvidnosti je padla v negativno območje, na minus 0,10 odstotka.

Osrednja finančna institucija v evrskem območju se je za znižanje obrestne mere odločila, da bi spodbudila banke k večjemu kreditiranju gospodarstva namesto k nalaganju denarja v Frankfurtu.

Poleg rekordnega posega v obrestno mero je bil junij sprejet še niz drugih ukrepov. Za okrepitev posojanja podjetjem in gospodinjstvom so določili nove ciljno usmerjene dolgoročne operacije refinanciranja (TLTRO), pri čemer bo najprej na voljo okoli 400 milijard evrov.

Prva dva TLTRO-ja bo sistem evrskih centralnih bank izvedel septembra in decembra. Tokrat bodo TLTRO-ji, v nasprotju s prejšnjimi podobnimi operacijami, temeljili na pogoju, da bodo banke sredstva prenesle v realno gospodarstvo.

Junijski ukrep ECB-ja so analitiki pričakovali že dalj časa, saj inflacija v območju evra že dolgo vztraja na nizki ravni, precej nižji od srednjeročnega cilja, ki raven inflacije postavlja blizu oziroma malenkost pod dvema odstotkoma. Junija je inflacija v evrskem območju na letni ravni znašala 0,5 odstotka, kar je toliko kot maja in najmanj od začetka zadnje finančne krize.