ECB banke z negativno depozitno obrestno mero celo odvrača od polaganja denarja na njene račune in jih s posebno posojilno linijo spodbuja, da denar posojajo gospodarstvu in gospodinjstvom.

Ukrepi so ukrojeni tako, da se bogastvo varčevalcev prelije v nova vlaganja, namesto da se kopiči v bančnih depozitih. Kaj to pomeni za tiste, ki v Sloveniji bodisi odplačujejo posojilo bodisi varčujejo v eni izmed bank?

Dolžniki si lahko oddahnejo. Padec obrestnih mer, ki jih določa ECB, pomeni, da bo sledil tudi padec euriborja. Za tiste, ki imajo posojilo s fiksno obrestno mero, sicer ne bo sprememb, tistim, ki odplačujejo posojilo s spremenljivo obrestno mero, pa bi se moral mesečni obrok znižati.

Kdor bo najemal novo posojilo kot podjetnik ali potrošnik, pa bo lahko pritisnil na banko, da zniža zdaj visoke posojilne pribitke. Bankam bo namreč od septembra na voljo ugodna, praktično zastonj posojilna linija za kreditiranje gospodarstva in potrošnje.

Slovenija pri tem ne bo izvzeta. Za varčevalce v bankah pa je zlatega obdobja konec, obrestne mere na vloge bodo prihodnje leto padle krepko pod en odstotek, pravi Primož Cencelj, strokovnjak za denarne trge na KD Skladih.

"Slovenci bodo stopili v klub Nemcev. Nemci imajo nizke obrestne mere že zadnjih pet let," pravi Cencelj.

Varčevalci se bodo ozirali po različnih skladih, pokojninskih stebrih in upravljanju premoženja. Lahko pride do evforije na delniškem trgu.

Kaj pa ukrepi Evropske centralne banke prinašajo zadolženim državam? Dodatno znižanje donosov na obveznice. Trenutno bi se lahko Slovenija dolgoročno zadolžila po le 3-odstotni obrestni meri.

Nižji stroški zadolževanja državam dajejo možnost, da dolg prestrukturirajo in več sredstev namesto za plačilo obresti preusmerijo v vlaganja. Vsaka razbremenitev milijardnih obresti bi Sloveniji, ki komaj najde sredstva za sproti, še kako koristila.

Maja Derčar, Radio Slovenija