Prvi osnutek direktive o kloniranju živali prepoveduje uporabo tehnike kloniranja pri rejnih živalih v EU-ju, uvoz živalskih klonov in dajanje živih živalskih in zarodkovnih klonov na trg.
Drugi osnutek direktive pa, kot omenjeno, zagotavlja, da se živila, kot sta meso ali mleko iz živalskih klonov, na trgu EU-ja ne bodo prodajala.

Oba predloga obravnavata vprašanje blaginje živali in druge etične pomisleke, povezane z uporabo kloniranja.

Ohranitev redkih pasem
Kloniranje pa ne bo prepovedano na drugih področjih, na katerih je uporabo te tehnike mogoče utemeljiti, denimo za raziskovalne namene, zaradi ohranitve redkih pasem in ogroženih vrst ali pri uporabi živali za proizvodnjo zdravil in medicinskih pripomočkov.

Osnutek uredbe o novih živilih določa preprostejši, jasnejši in učinkovitejši postopek, enoten za celoten EU, ki bo omogočil, da bodo varna in inovativna živila hitreje dosegla trg EU-ja. Novo živilo na splošno pomeni živilo, ki se pred majem 1997, torej pred začetkom veljavnosti zdajšnje uredbe, ni v večjem obsegu uživalo v EU-ju, zlasti pa živilo, proizvedeno z uporabo novih tehnik in tehnologij, kot so nanomateriali.

Prošnje za trženje živil iz klonov še ni bilo
Predloge teh zakonodajnih predlogov bodo preučili Evropski parlament in države članice EU-ja. Nova zakonodaja predvidoma ne bo začela veljati pred letom 2016.

Kloniranje živali je reprodukcijska tehnika, ki ne vključuje genskih sprememb in ni namenjena izboljšanju proizvodnosti živali. Uporablja se lahko zaradi povečanja količine semena ali zarodkov posebno dragocene živali. Danes se kloniranje ne uporablja za proizvodnjo živil. Trženje živil iz klonov v EU-ju mora predhodno odobriti Evropska agencija za varnost hrane (EFSA). Za odobritev ni do zdaj zaprosil še noben evropski niti tuji nosilec živilske dejavnosti.