Evropa se je to poletje spopadla z uničujočimi požari in poplavami, tudi nedavni potres v Maroku nas opominja, da mora biti EU pripravljen in odporen na naravne nesreče, je Lenarčič poudaril v razpravi o krepitvi ukrepov za zaščito pred ekstremnimi vremenskimi pojavi.

Mehanizem EU-ja za civilno zaščito deluje na polni operativni ravni, število prošenj za pomoč se je v samo dveh letih po njegovih besedah povečalo za 400 odstotkov. "Viri so izkoriščeni do skrajnosti, kmalu se lahko zgodi, da ne bomo mogli priskočiti na pomoč, kjer je to potrebno," je opozoril in dodal, da omejeni proračun za civilno zaščito EU-ja ne zadostuje, za zaščito ljudi je potrebnih več finančnih sredstev.

Nesreče zahtevajo sodelovanje

EU mora še naprej krepiti skupne zmogljivosti za odzivanje na nesreče, je dejal in med drugim poudaril potrebo po okrepitvi rezerve v okviru solidarnostnega sklada in namenskih sredstev proračuna EU-ja. Zadnja štiri leta tega mandata Evropskega parlamenta so jasno pokazala, da nesreče brez primere zahtevajo sodelovanje in ukrepanje brez primere.

Ob brutalni novi normalnosti pa ni dovolj le povečanje zmogljivosti odzivanja, ampak je treba po njegovih besedah zagotoviti večjo odpornost. To pomeni več in boljše naložbe v povečanje preprečevanja in pripravljenosti na področju civilne zaščite ter odpornosti na podnebne spremembe na vseh področjih, v vseh politikah in programih EU-ja ter na nacionalnih ravneh, je poudaril Lenarčič.

Da samo odzivanje na naravne katastrofe ni dovolj, je v imenu predsedujoče Svetu EU-ja opozoril tudi španski državni sekretar za evropske zadeve Pascual Navarro Rios. EU in države članice morajo biti pripravljene na naravne nesreče in na učinkovitejši odziv, potrebno je boljše prostorsko načrtovanje proti poplavam, je med drugim poudaril.

O posledicah ujme tudi slovenski poslanci

Evropski poslanci so v razpravi poudarili pomen zagotavljanja sredstev za pomoč prizadetim državam v naravnih ujmah. Na posledice uničujočih avgustovskih poplav v Sloveniji pa so opozorili slovenski evroposlanci ter se zahvalili za pomoč EU-ja in njegovim članicam, drugim državam, mednarodnim organizacijam ter prostovoljcem.

Ob naravnih nesrečah se opiramo na eno temeljnih vrednot EU-ja, na solidarnost, na občutek, da v nesreči nismo sami in da živimo v skupnosti, kjer nam je mar za sočloveka, je dejala Romana Tomc (EPP/SDS). Prizadeti v poplavah pa potrebujejo pomoč tudi, ko kamere ugasnejo, je opozorila in pozvala kolege, naj pritisnejo gumb "za", ko bodo glasovali o pomoči Sloveniji iz solidarnostnega sklada.

Sloveniji je Evropska komisija obljubila pomoč iz solidarnostnega sklada v tem in prihodnjem letu v skupni višini do 400 milijonov evrov. Vendar pa, kot je opozoril Milan Brglez (S&D/SD), Slovenija ni edina država, ki po naravnih nesrečah potrebuje pomoč. Sredstva iz tega sklada bo treba početveriti, evropskim prebivalcem pa jasno sporočiti, da v najtežjih trenutkih niso sami, je poudaril.

Na veliko škodo, ki so jo povzročile ujme, je opozoril njegov strankarski kolega Matjaž Nemec. Pri obnovi bodo po njegovih besedah ključna evropska sredstva, poslance pa je pozval k podpori financiranju pri obnovi.