Predsednik vlade Robert Golob, ki si je v Škofji Loki ogledal posledice ujm skupaj z ministrom za naravne vire in prostor Urošem Brežanom in poveljnikom civilne zaščite Srečkom Šestanom ter tamkajšnjim županom Tinetom Radinjo, je pojasnil, da je Slovenija za pomoč že zaprosila sosednje države, "tudi njihove vojske na tistih točkah, kjer nam lahko pomagajo", predvsem pri helikopterskih prevozih. "Tudi v primerih, kot je Škofja Loka, bomo to uporabili," je dodal in poudaril, da je "intervencija danes lepo urejena, zakonsko urejena, ve se, kdo je tisti, ki je odgovoren, kako poteka in kdo zagotavlja sredstva".

"Običajno ob prehodu v sanacijo na neki način sistem razpade. Želimo zagotoviti, da se to tokrat ne bo zgodilo, da bodo ljudje, ki pomoč potrebujejo, to dobili," je dejal Golob in dodal, da želijo tudi zagotoviti, da bo infrastruktura vzpostavljena in sanirana "tako, kot je treba, čim hitreje, in da se bomo hkrati tudi na terenu prepričali, v katerih točkah je bila sanacija vodotokov v preteklosti uspešna in v katerih ne, ter da tudi na tem področju najdemo učinkovite rešitve".

Šarec: Tuje pomoči bo dovolj

Obrambni minister Marjan Šarec je glede evropske pomoči v oddaji Odmevi plus dejal: "Ta mehanizem deluje zelo hitro, pomoč običajno pride v najkrajšem času. V tem hipu najbolj potrebujemo težko mehanizacijo. Zaprosili smo tudi za dodatnih 200 ljudi in helikopterje za težke tovore, saj si ne smemo privoščiti, da pride do okvare helikopterja, moramo imeti rezervo. Države se hitro odzivajo. Moram omeniti tudi vojaško pomoč, šli bomo tudi po tej liniji. Te pomoči bo vsekakor dovolj. Jutri bo prišel koordinator, ki bo to koordiniral, da bodo enote čim bolj učinkovite."

V torek izredna seje vlade

Golob si je tudi v Medvodah ogledal posledice poplav na sotočju Save in Sore, Rakovnika ter v dolini Ločnice. Župan Nejc Smole je dejal, da si v občini, ki jo je močno prizadela povodenj, želijo zlasti pospešenih vlaganj v vodotoke in protipoplavno zaščito ter sanacijo plazov. "Predvsem naš polhograjski del je bil izrazito prizadet s plazovi in verjetno bo to ena najdaljših sanacij, ker je sredstva za plazove zelo težko zagotoviti, saj so to po navadi precej visoka sredstva," je dejal župan, ki si želi, da bi se država pomoč usmerila tudi k fizičnim osebam, saj so nekateri ostali brez vsega.

Golob, ki se je prepričal, da so nekaterim od hiše morda ostale le stene, je spomnil, da je vlada že namenila sredstva Rdečemu križu in Karitasu. Pri razdelitvi pomoči tako računa na občinske komisije in humanitarne organizacije, ki imajo prek svojih mrež najboljši pregled nad tem, kdo potrebuje pomoč, je dejal.

"Ne želimo, da bi bilo videti, da bomo spet obnavljali samo infrastrukturo, ljudje pa bodo po tem ostali sami, ne bodo ostali sami. Na drugi strani pa tudi vemo, da bo, če bomo uspešneje, učinkoviteje in hitreje vlagali v protipoplavno zaščito, škoda v prihodnosti, če se bodo taki dogodki ponavljali, bistveno manjša," je ponovil.

V torek bo vlada na izredni seji po Golobovih napovedih spregovorila zlasti o obdobju po intervenciji, v kateri je aktivirana civilna zaščita. Tudi v času sanacije si namreč želi "sistem, če hočete, štabno delovanje na ravni vlade, da bomo lahko uspešno in hitro tam, kjer bo mogoče (...) izvajali nujne ukrepe".

Predtem je Golob obiskal, kot zapisano, tudi Škofjo Loko, ki ima nekoliko drugačne izzive kot Medvode, saj bo glede na položaj mesta in hiš tam protipoplavno zaščito bistveno težje zagotoviti. "Upam, da se bo vseeno dalo nekaj narediti. Tam smo se prvič soočili s tem, da smo videli, kako je videti, ko pride voda do prvega nadstropja, in sam si ne morem predstavljati te groze, ko stojiš na balkonu in opazuješ vodo, kaj dela pod tabo, tako da nimam besed," je opisal.

Obiskal je tudi Psihiatrično bolnišnico Begunje, ki jo je prav tako zalila voda.

Vse nenujne investicije na cestah in železnici bodo ustavljene

Z ministrstva za infrastrukturo so sporočili, da so na današnjem kriznem sestanku ministrice Alenke Bratušek s predstavniki Darsa, družbe SŽ-Infrastruktura, Družbe za razvoj infrastrukture DRI in direkcije za infrastrukturo (DRSI) proučili možnosti za čimprejšnjo zagotovitev pomoči in vzpostavitev prevoznosti infrastrukturnih objektov na območjih, ki jih je prizadela katastrofalna povodenj.

Na sestanku so se dogovorili, da se prioritete na področju državne infrastrukture z največjo naravno nesrečo v Sloveniji doslej bistveno spreminjajo. Prva prioriteta je prevoznost do vseh krajev v Sloveniji.

Tako bodo ustavili vse nenujne investicije, da bo gradbena operativa na voljo za sanacijo škode. DRSI, Dars in SŽ bodo v sedmih dneh pripravili seznam nenujnih investicij. Vsa gradbena mehanizacija ter vse razpoložljive gradbene in inženirske ekipe bodo usmerjene oz. prerazporejene na območja, ki jih je prizadela naravna nesreča.

DRSI v prihodnjih 14 dneh ne bo podpisal nobene nove odločitve o izbiri izvajalca in nobene nove pogodbe, s katero bi prevzel nove obveznosti, so sklenili in enako priporočili Darsu in SŽ-ju.

Sklenili so tudi, da je treba preveriti vse poplavljene in poškodovane mostove ter cestno omrežje.

V ponedeljek bo sestanek z vsemi koncesionarji in drugimi večjimi gradbenimi podjetji glede prioritetne obravnave sanacije škode po neurju, so še sporočili.

Cvar: Gospodarstvo bo utrpelo ogromno škodo

Katastrofalne poplave so prizadele številna podjetja. Po prvih ocenah OZS-ja so mala podjetja in obrtniki utrpeli za najmanj 250 milijonov evrov škode, končna škoda pa bo še precej višja. V GZS-ju medtem ocenjujejo, da v najbolj prizadetih regijah skorajda ni poslovnega objekta, ki ne bi utrpel škode.

Po oceni predsednika Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Blaža Cvara bo škoda zaradi katastrofalnih poplav ogromna. To še zlasti velja za območno zbornico OZS Ravne na Koroškem, kjer so poplave po prvih ocenah prizadele od 40 do 50 odstotkov malih podjetij.
"Večina industrijskih con v teh krajih, na Prevaljah, v Mežici in Črni, leži ob reki Meži, zato je odstotek podjetij, ki so utrpela škodo, tako visok," je za STA pojasnil Cvar.

Po prvih ocenah OZS-ja so mala podjetja in obrtniki v Sloveniji v katastrofalnih poplavah utrpeli za 250 milijonov evrov škode, toda končna ocena škode bo še precej višja, poudarja Cvar.

Škoda namreč ne nastaja le na gospodarskih objektih in poslovalnicah, temveč tudi na infrastrukturi. Brez dostopa do podjetij pa je njihovo poslovanje nemogoče, je poudaril.
"Na Koroškem bo treba najprej vzpostaviti dostop do podjetij. Ob rekah Meži in Mislinji so porušeni mostovi in ceste," je izpostavil.

Škoda, je dodal Cvar, pa bo tudi posredna, saj so številna mala podjetja dobavitelji velikih podjetij, ki so utrpela škodo v ujmah, ali pa bo njihova proizvodnja stala. Visoka bo tudi škoda v turizmu.

Tudi v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) opozarjajo, da bodo posledice poplav za gospodarstvo ogromne. "Tako rekoč iz vseh najbolj prizadetih regij so nam kolegi poročali, da skoraj ni poslovnega obrata, ki ne bi utrpel škode," so se odzvali na GZS-ju.

Na Koroškem naj bi bili po neuradnih informacijah med bolj prizadetimi podjetji tudi Sij na Ravnah, KLS in Tovarna akumulatorskih baterij (TAB). Precejšnjo škodo naj bi utrpelo tudi podjetje Lotrič meroslovje.

Tudi v savinjski regiji prizadeta številna podjetja

V savinjski regiji pa naj bi poplave po neuradnih informacijah prizadele podjetja Podkrižnik, Kovinoplastiko Benda in Cinkarno Celje v Mozirju. Družba BSH Hišni aparati Nazarje je zaradi poplave ustavila proizvodnjo v petek, v občini Ljubno ob Savinji pa je voda popolnoma uničila tamkajšnjo industrijsko cono.

Za ponedeljek je na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport sklican operativni sestanek s predstavniki gospodarstva, na katerem bo govor o oceni škode in ukrepanju ob poplavah. Cvar pričakuje, da bodo na sestanku govorili tudi o ukrepih pomoči gospodarstvu, predvsem pa, da bo ta stekla čim prej. "Čim prej moramo sanirati zadeve. Vsak dan, ko podjetja ne poslujejo, se škoda povečuje," je poudaril.

Izredni dopusti za zaposlene

Ukrepe za pomoč gospodarstvu bo v ponedeljek predlagal tudi OZS. Med drugim bodo predlagali, da zaposleni v podjetjih, ki ne poslujejo zaradi poplav, prejmejo izredne dopuste, "da bodo lahko pomagali tam, kjer je v tem hipu najbolj potrebno, torej doma in pri zagotavljanju osebne varnosti", je še poudaril Cvar.

SBC poziva k razglasitvi stanja naravne nesreče

V Klubu slovenskih podjetnikov (SBC) vodilne politike pozivajo, da zaradi razsežnosti poplav, s katerimi se trenutno spopadamo in ki kažejo, da gre za največjo naravno ujmo v novejši zgodovini države, za območje Slovenije razglasijo stanje naravne nesreče. Od njih pričakujejo tudi, da bodo storili vse za zavarovanje ljudi in premoženja.

Kot so poudarili pri SBC-ju, to, za kako velik obseg nesreče gre, potrjuje tudi ocena škode, ki naj bi po navedbah predsednika vlade Roberta Goloba presegla 500 milijonov evrov.

Ob tem vodilne politike pozivajo tudi k temu, da se stori vse za najhitrejšo pomoč in zavarovanje življenja ljudi in premoženja ter preprečitev nadaljnje škode.

"Vlada naj aktivira vse razpoložljive finančne in druge podporne mehanizme, tako domače kot tuje, ki so na voljo za hitro pridobitev pomoči. Vključno z evropskim solidarnostnim skladom za države, ki jih prizadenejo naravne nesreče, s kohezijskimi sredstvi iz evropskega proračuna in s sredstvi za regionalni razvoj ter z evropskimi kriznimi sredstvi za kmetijstvo, saj je že zdaj jasno, da gre za obsežno škodo na kmetijskih površinah," so zapisali v sporočilu za javnost.

Kot so še dodali, je treba ukrepati takoj in čim prej pridobiti tudi vso razpoložljivo pomoč, ki so jo Sloveniji že ponudile sosednje države Avstrija, Hrvaška in Madžarska.

Predsednica obiskala Kamnik in Tacen

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je ob obisku Kamnika zagotovila, da za odpravo katastrofalnih posledic ujme država daje na voljo vse resurse.

Ker so razmere hude, "zagotovo ne bo šlo čez noč, a na koncu bo Slovenija zmogla – zmogla s pomočjo nas, ki živimo tukaj, zmogla s pomočjo vseh, ki nam bodo pomagali iz tujine, tudi s finančnimi sredstvi znotraj Evropske unije", je poudarila Pirc Musar.

Ob obisku prizadetih lokacij na območju Kamnika je dejala, da gre za kraje, na katere je tudi osebno navezana, saj gre za njen rojstni kraj, slike opustošenja pa so grozljive. Med drugim je popolnoma uničilo povsem novo poslopje gorske reševalne službe, je pojasnila.

"Odneslo jim je popolnoma vse," je dejala Pirc Musar in napovedala, da bo gorske reševalce sprejela v predsedniški palači na pogovor. Ob tem pa je dodala, da je napočil čas, ko bo treba razmisliti tudi o tem, da bi gorska reševalna služba postala del javne službe in bi imeli nekaj profesionalnih gorskih reševalcev, podobno kot pri gasilcih, drugi pa bi delovali kot prostovoljci.

Kot je povedala, v teh dneh dobiva veliko klicev predsednikov drugih držav, vse so pripravljene pomagati. Danes sta se slišala tudi s srbskim predsednikom in poljskim premierjem. Prva pomoč pa v Slovenijo že prihaja.

V soboto sta o tem govorila s predsednikom vlade Robertom Golobom; dela se popis stvari, ki jih Slovenija ne more zagotoviti sama, ta seznam pa naj bi bil pripravljen danes čez dan.

"Vsi bomo napeli vse sile, tudi sama osebno bom poklicala predsednike, da bodo pomagali s tisto najnujnejšo opremo, ki je v Sloveniji ni oziroma je že morda primanjkuje," je zagotovila.
Predsednica republike je danes obiskala tudi Policijsko akademijo v Tacnu, kjer sta jo sprejela državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve Tina Heferle in namestnik generalnega direktorja policije Robert Ferenc. Pogovarjala se je tudi z ljudmi, ki so tam poiskali zatočišče pred poplavami, so sporočili z ministrstva.

Kot so navedli, je bilo v Tacnu v teh dneh nastanjenih 38 oseb, ki so v Policijski akademiji prenočili. Več kot 70 osebam iz lokalnega okoliša so nudili pomoč pri začasnem umiku s poplavljenih območij. Pomagali so tudi pri reševanju živali.

Trenutno je v Tacnu nastanjenih še deset oseb. Drugi so, ko so bile ceste znova prevozne in njihove hiše varno dostopne, odšli reševat premoženje in se bodo vrnili zvečer, če ne bodo mogli prebivati na svojih domovih.

Von der Leyen naj bi Slovenijo obiskala prihodnji teden

Premier Robert Golob se je po telefonu zahvalil predsednici EK-ja Ursuli von der Leyen za ponujeno pomoč Sloveniji in se v družbi ministra za naravne vire Uroša Brežana odpravil na ogled prizadetih območij v Škofji Loki, Radovljici in Medvodah.

"Iskrena hvala Ursuli von der Leyen za tople besede podpore in ponujeno pomoč Evropske komisije. Gre za močan izraz evropske solidarnosti in povezanosti, ki ga izrazito cenimo," je besede premierja Roberta Goloba na omrežju X, nekdanjem Twitterju, objavila vlada.

Zunanja ministrica Tanja Fajon pa je dejala, da bo po napovedih v Bruslju von der Leyen Slovenijo predvidoma obiskala prihodnji teden.

"Razmere v Evropskem svetu in Evropski službi za zunanje delovanje spremljajo z veliko zaskrbljenostjo in izrekajo vso solidarnost. Zagotavljajo polno pomoč Sloveniji," je zapisala na omrežju X in dodala, da bo po napovedih v Bruslju von der Leyen Slovenijo predvidoma obiskala prihodnji teden.

Predsednica Evropske komisije (EK) je sicer v soboto na omrežju X zapisala, da je EU na strani slovenskega ljudstva, in dodala, da bo zagotovila mobilizacijo pomoči, ko bo to potrebno.
Po ocenah Goloba bo škoda ujme v Sloveniji verjetno presegla 500 milijonov evrov. Vlada je zato v soboto na seji potrdila, da bo Evropski komisiji posredovala vlogo za pomoč iz solidarnostnega sklada EU-ja, ki državam članicam v primerih naravnih nesreč zagotavlja nepovratna sredstva.

Med drugim se lahko iz sklada financirajo urejanje prizadetih območij, zdravstvena oskrba prizadetega prebivalstva ter takojšnja usposobitev infrastrukture in objektov na področju energetike, pitne vode, odpadnih voda, telekomunikacij, prometa, zdravja in izobraževanja.
Doslej je Slovenija že zaprosila za pomoč prek mehanizma za civilno zaščito, a kot je v soboto pojasnil evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič, bi lahko pomoč pridobila tudi iz drugih sredstev EU-ja.

Med njimi je naštel evropsko krizno rezervo za kmetijstvo, s katero bi se dalo pridobiti podporo za pokritje uničenja pridelkov in kmetijske mehanizacije. Omenil pa je tudi razpoložljiva sredstva v obstoječih programih EU-ja, kot so kohezijska sredstva, sredstva iz evropskega sklada za regionalni razvoj in evropskega instrumenta za okrevanje in odpornost.