"V Evropi moramo biti tako na nacionalni kot na evropski ravni sposobni bolje predvidevati tveganja, biti pa moramo tudi bolje pripravljeni na velike naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek," je ob predstavitvi ciljev poudaril evropski komisar iz Slovenije Janez Lenarčič.

Kot je dejal, so tveganja za nesreče vse bolj prepletena med seboj, zaradi česar je treba napore na področju civilne zaščite okrepiti na vseh ravneh in v različnih sektorjih po vsej Evropi. Zato je komisija pripravila priporočilo, kako se lahko Evropska unija in države članice bolje pripravijo na morebitne prihodnje izredne razmere in nesreče, je dodal.

"V tesnem sodelovanju z državami članicami je Evropska komisija določila pet ciljev, ki jim bomo sledili skupaj," je še povedal Lenarčič.

Predvidevanje nevarnosti in načrtovanje

Prvi cilj je namenjen izboljšanju predvidevanja, ocenjevanja tveganj in načrtovanja obvladovanja tveganj za nesreče. Konkretnim dejavnostim za izpolnitev tega cilja bo namenjena pobuda, v okviru katere bodo razvili vseevropske scenarije, namenjene načrtovanju in pripravljenosti na nesreče, ki presegajo meje. V tej pobudi in pobudah za druge posamezne cilje bodo sodelovale države članice, države, ki sodelujejo v evropskem mehanizmu civilne zaščite, in relevantni deležniki.

Posebna pobuda bo namenjena tudi izpolnitvi drugega cilja, ki predvideva povečanje ozaveščenosti in pripravljenosti prebivalstva. V okviru te pobude nameravajo zagnati vseevropski program ozaveščanja pred nesrečami, ki bo namenjen širši populaciji.

Zgodnje opozarjanje prebivalstva

Naslednji cilj določa okrepitev zgodnjega opozarjanja, kar pomeni, da opozorila ljudi dosežejo pravočasno. Tudi ta cilj vključuje pobudo, s katero želijo zgodnje opozarjanje na evropski ravni povezati z ukrepanjem na lokalni ravni.

Odzivanje, med drugim s floto gasilskih zrakoplovov

Med cilji, ki jih je predstavila komisija, je še okrepitev zmogljivosti mehanizma EU-ja za civilno zaščito na področju odzivanja. S tem bi namreč lahko EU bolje pomagal ob preobremenjenosti nacionalnih sistemov. EU že krepi svojo zračno floto za gašenje požarov, kar pa predvideva tudi pobuda za izpolnitev tega cilja.

Odporni sistemi civilne zaščite

Zadnji od ciljev pa je zagotoviti odporne sisteme civilne zaščite, ki morajo ostati operativni ves čas, tudi med nesrečami in po njih. Pri tem so po mnenju Bruslja pomembni posodabljanje načrtov za neprekinjenost delovanja ter usklajevanje in izmenjava informacij med različnimi sektorji. Komisija v okviru pobude za izpolnitev tega cilja predlaga izvedbo stresnih testov operativnih centrov po vsej Evropi, da bi bili odporni tudi v kompleksnih izrednih razmerah.

V odgovoru na vprašanje Slovenske tiskovne agencije, kateri cilj je ključen za Slovenijo, je komisar za krizno upravljanje pojasnil, da cilji niso oblikovani za vsako državo posebej. "Evropska komisija ima tukaj podporno vlogo in to vlogo želimo s tem priporočilom tudi aktivno igrati," je povedal.

Bruselj se po njegovih besedah osredotoča na tiste naravne in druge nesreče, ki prizadenejo več sektorjev – energetskega, zdravstvenega, infrastrukturnega in podobno – in imajo čezmejne učinke.