Posvet, ki se ga je obrambni minister po videokonferenci udeležil z državnim sekretarjem Rudijem Medvedom in vršilcem dolžnosti direktorja Uprave RS za zaščito in reševanje Leonom Behinom, je v Lizboni gostil evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič, so sporočili z ministrstva za obrambo (MORS).

Razprava je bila namenjena celostnemu obvladovanju požarov v naravnem okolju in vpogledu v nadaljnji razvoj mehanizma rescEU glede zračnih zmogljivosti, piše v sporočilu MORS-a.

Zaradi naraščajoče temperature in dolgotrajnih sušnih obdobij postajajo požari v naravnem okolju namreč vse pogostejši. Med požarno sezono leta 2022 smo bili priča največ požarom po letu 2006, ki so povzročili veliko pogorelih površin, požarna ogroženost pa se je razširila tudi v tradicionalno manj ogrožene države, so opozorili.

"Sezona 2022 je po vsej Evropi podrla številne rekorde in nam pokazala tri lekcije, iz katerih bi se morali nekaj naučiti: okrepiti moramo preprečevanje požarov v naravi, izboljšati pripravljenost in povečati odzivne zmogljivosti po vsej Evropi," je poudaril Lenarčič.

Dodal je, da EU trenutno povečuje obstoječo rezervo letal za gašenje, saj jo želi podvojiti, so sporočili iz Bruslja.

Zaradi gozdnih požarov, ki so lani prizadeli Slovenijo, je Šarec spomnil, da ima Slovenija močne in dobro organizirane sile za gašenje gozdnih požarov s tal. Kljub temu pa lanskih požarov po njegovih besedah ne bi bilo mogoče uspešno obvladati brez gasilskih flot za gašenje iz zraka, tako nacionalnih, tistih iz držav EU-ja kot tudi tistih iz drugih prijateljskih držav.

Minister je zato poudaril pomen okrepitve slovenske letalske flote z nakupom lahkih letal v bližnji prihodnosti. Prav tako bo Slovenija v okviru Evropskega nabora civilne zaščite letos oblikovala enoto za gašenje požarov v naravnem okolju z vozili, ki bodo na voljo za pomoč tudi drugim državam, je še razvidno iz sporočila MORS-a.

Vlada je v začetku decembra odobrila postopke za nakup štirih manjših letal za gašenje, z možnostjo dokupa dodatnih dveh. Kot so takrat dejali na MORS-u, bo naložba, ocenjena na več kot 21 milijonov evrov, večinoma financirana iz kohezijskega sklada. Pri tem naj bi EU projekt financiral do 85 odstotkov, preostalih 15 odstotkov pa naj bi zagotovili iz državnega proračuna.