Napotitev misije, ki naj bi Hrvaški pomagala pri sodelovanju s haaškim sodiščem, je predlagala Avstrija, skupaj z nekaterimi drugimi državami, ki podpirajo takojšen začetek pogajanj s Hrvaško. Med njimi je tudi Slovenija.

Misija bo sestavljena iz visokega predstavnika za zunanjo in varnostno politiko Javierja Solane, predstavnika Luksemburga kot predsedujoče države, in predstavnikov Avstrije in Velike Britanije, držav, ki bosta Uniji predsedovali naslednji.

Brez novega datuma
Voditelji so sicer izrazili polno podporo zunanjim ministrom, ki so 16. marca, le dan pred napovedanim začetkom pogajanj, Hrvaški začasno zaprli vrata. Novega okvirnega datuma niso določili, čeprav je skupina držav podpirala idejo, da bi se pogajanja začela do junija.

Bruselj od Zagreba zahteva polno sodelovanje s sodiščem in predvsem aretacijo generala Anteja Gotovine, ki je eden glavnih haaških obtožencev.

Spremembe lizbonske strategije potrjene
Vrh Evropske unije je potrdil reformo lizbonske strategije, ki naj bi evropskemu gospodarstvu dala nov zagon. Februarja je Evropska komisija prevetrila leta 2000 sprejeto listino in kot glavna cilja določila gospodarsko rast in dvig zaposlenosti.

Reforma je bila deležna nekaterih kritik, saj naj bi gospodarsko rast, s katero želi Evropa ujeti ZDA, postavljala pred ohranitev evropskega socialnega modela in okolijske cilje. Kljub temu naj bi voditelji predlog podprli.

• Kaj prinaša lizbonska strategija?

Sredi februarja je reformo podprla tudi slovenska vlada. Ob tem je poudarila, da je treba zagotoviti povezanost različnih dokumentov, saj bo le tako omogočen trajnostni razvoj Unije.

Sporna direktiva bo spremenjena
Voditelji EU-ja menijo, da predlog direktive o liberalizaciji trga storitev ne ustreza potrebam članic, zato ga je treba spremeniti. Luksemburško predsedstvo tako predlaga nove rešitve, ki bodo imele veliko podporo in ne bodo rušile evropskega socialnega modela.

Sporni direktivi nasprotujeta predvsem Nemčija in Francija, kjer se je razprava o tem celo prepletla s kampanjo pred referendumom o evropski ustavni pogodbi in vplivala na padec podpore.

Z direktivo bi podjetja v vseh članicah EU-ja lahko uporabljala pravni red iz matične države, kar bi po mnenju nasprotnikov dodatno zmanjšalo socialne pravice ljudi.

Brez gospa in gospodov Lizbona
Evropska unija od držav članic ne bo zahtevala koordinatorja za izvajanje lizbonske strategije na vladni ravni. Evropska komisija je ob pripravi reforme državam članicam izrecno svetovala, naj imenujejo t. i. gospo ali gospoda Lizbono.

Predlogu naj bi nasprotovale predvsem velike članice, ki naj ne bi želele novih vladnih struktur. Vrh EU-ja naj bi tako potrdil sklep, da morajo članice pripraviti nacionalne programe za izvajanje strategije. Slovenska vlada je že napovedala ustanovitev ministrstva brez listnice, minister pa naj bi postal član strateškega sveta Jože P. Damjan.