Hrvaška je na Evropsko komisijo med drugimi vložila vlogi za zaščito izdelkov varaždinsko zelje in slavonski kulen/slavonski kulin. Na obe vlogi je Slovenija vložila ugovor.

Ob tem na ministrstvu poudarjajo, da Slovenija ni nasprotovala registraciji hrvaških izdelkov, z ugovorom je le želela zaščititi slovenske pridelovalce in proizvajalce, ki v Sloveniji pridelujejo oziroma proizvajajo omenjena izdelka. Slovenija in Hrvaška dogovora nista dosegli, zato je obe vlogi in argumente obeh držav ponovno proučila Evropska komisija.

Ta je pripravila osnutek t. i. izvedbenih uredb za oba izdelka, varaždinsko zelje (zaščitena označba porekla) in slavonski kulen/slavonski kulin (zaščitena geografska označba), ki sta se obravnavali na odboru za politiko kakovosti kmetijskih izdelkov v Bruslju. Odbor sestavljajo člani iz vseh držav članic in obravnava vlog na tem odboru je del običajnega postopka registracije proizvodov pri komisiji, kadar posamezne države v predpisanem roku niso dosegle dogovora.

Izraz kulen se bo v EU-ju še naprej uporabljal
Varaždinsko zelje se bo zaščitilo kot hrvaški izdelek, vendar lahko Slovenija še naprej, brez časovne omejitve, uporablja imena sort varaždinsko 2 in varaždinsko 3. Prav tako lahko Slovenija za izdelke, pridelane iz omenjenih sort, še naprej uporablja izraz varaždinsko zelje, vendar mora biti v tem primeru v istem vidnem polju in z enako velikimi črkami kot ime navedena tudi država porekla. V takih primerih je prepovedana uporaba kakršne koli zastave, emblema, znaka ali druge grafične podobe, ki bi bili lahko zavajajoči za potrošnike, glede značilnosti, porekla ali izvora proizvoda.

Slavonski kulen se bo zaščitil kot hrvaški izdelek, vendar se slovenskemu proizvajalcu - Celjskim mesninam, ki prav tako izdelujejo izdelek s tem imenom, odobri petletno prehodno obdobje za uporabo tega imena. Ne glede na zaščito slavonskega kulena pa se izraz kulen/kulin lahko v EU-ju še naprej uporablja.

Z odločitvijo zadovoljni
Slovenija je s končno odločitvijo komisije pri obeh proizvodih zadovoljna, so še pojasnili na ministrstvu in dodali, da je odločitev komisije trenutno še neuradna, saj so predlagane akte obravnavali šele na odboru za politiko kakovosti kmetijskih proizvodov v Bruslju. Pravno zavezujoči pa bodo dokumenti postali z objavo v Uradnem listu EU, kar bo predvidoma v dveh do treh mesecih.