Hrvaška je marca 2014 na pobudo združenja Slavonski domaći kulen/kulin, ki letno izdela okoli 100 ton slavonske mesne specialitete, vložila prošnjo za zaščito. Toda temu je nasprotovala slovenska mesnopredelovalna industrija. Zato je Slovenija pred slabima dvema letoma ugovarjala zaščiti slavonskega kulena z geografsko zaščito v EU-ju, ker se tudi v Sloveniji "slavonski" kuleni izdelujejo že več kot 25 let in bi geografska zaščita pomenila veliko gospodarsko škodo.

"Zahtevo za ugovor je podal GIZ, mesna industrija Slovenije. Razlog za ugovor je, da se tudi v Sloveniji izdeluje proizvod z imenom "slavonski kulen". Ugovor GIZ argumentira s tem, da se slavonski kulen v Sloveniji izdeluje več kot 25 let. Odobritev hrvaške zahteve za registracijo imena "slavonski kulen" bi tako za slovenskega proizvajalca predstavljala veliko gospodarsko škodo zaradi prepovedi uporabe imena "slavonski kulen" in umik proizvoda, ki je, tako na evropskem trgu kot na trgih tretjih držav, priznan in uveljavljen," so takrat pojasnili na kmetijskem ministrstvu (MK).

Hrvaško kmetijsko ministrstvo je v ponedeljek objavilo, da bo Evropska komisija z uredbo vpisala slavonski kulen v register zaščitenih proizvodov z geografsko označbo. Celjske mesnine kot dosedanji proizvajalec kulenov pa naj bi jih, če ne bodo ustrezali predpisani geografski zaščiti, pod imenom "slavonski kulen" proizvajale še pet let, je hrvaško ministrstvo objavilo na spletni strani.

Za Slovenijo je bila sporna tudi pobuda za zaščito varaždinskega zelja, ker je omenjena sorta zelja tudi v Sloveniji avtohtona. Vendar je po navedbah hrvaškega kmetijskega ministrstva Evropska komisija tudi v tem primeru ugodila Hrvaški. Sicer z manjšo izjemo. V drugih državah EU-ja bodo lahko brez omejitev označevali semena in proizvode iz zelja Varaždinsko 2 in 3, vendar bo treba na izdelkih jasno označiti državo porekla.

Petletno prehodno obdobje
Na GIZ-u so za MMC pojasnili, da bodo slovenski proizvajalci, potem ko bo začela veljati uredba in s tem geografska zaščita slavonskega kulena, imeli na voljo petletno prehodno obdobje, v katerem bodo lahko tržili slavonske kulene, pozneje pa le še izdelke z imenom "kulen".

Slovenija pa po njihovih navedbah omenjeni zaščiti ni mogla ugovarjati, saj ni mogla dokazati, da slavonski kulen v Sloveniji izdeluje že več kot 25 let. Dolgoletni proizvajalec Celjske mesnine nima ustreznega arhivskega gradiva, s katerim bi dokazali, kako dolgo proizvajajo slavonske kulene. V nasprotnem primeru pa bi Slovenija lahko zahtevala 15-letno prehodno obdobje.

Kmetijsko ministrstvo: Dokumenti so še neuradni
Na kmetijskem ministrstvu (MKGP) pa pojasnjujejo, da so na odboru za politiko kakovosti kmetijskih pridelkov v Bruslju v ponedeljek obravnavali vlogi za registracijo živil varaždinsko zelje" (zaščitena označba porekla) in slavonski kulen/slavonski kulin (zaščitena geografska označba).

"Odbor sestavljajo člani iz vseh držav članic EU-ja. Obravnava vlog na tem odboru je del običajnega postopka registracije proizvodov pri Evropski komisiji, kadar posamezne države v predpisanem roku niso dosegle dogovora. Na Odboru so se kot delovno gradivo obravnavali osnutki izvedbenih dokumentov. Ker gre trenutno za neuradne dokumente, vam na vprašanje lahko odgovorimo po uradni objavi dokumentov v Uradnem listu Evropske unije, kar bo predvidoma v dveh do treh mesecih," pravijo na kmetijskem ministrstvu.