V postopku po tožbi Slovenijo zastopata državno pravobranilstvo in odvetnik Roland Knaak. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan je ob tem poudaril, da je pravica do zaščite del evropskega pravnega reda in da bo naredil vse, da se spoštuje, so sporočili z ministrstva.
Slovenija meni, da je izpodbijana uredba iz več razlogov nezakonita in da bo njena uporaba povzročila nastanek gospodarske škode za slovenske pridelovalce terana. Odobritev izjeme, ki omogoča hrvaškim pridelovalcem označevati sorto teran na vinih, pridelanih v hrvaški Istri, je za potrošnike zavajajoče, ker lahko zmotno menijo, da gre za isti vrsti vina.
Slovenija je pri sprejemanju izpodbijane uredbe izpostavila tudi številne pomisleke glede postopka njenega sprejemanja, zlasti ob upoštevanju tega, da bi bilo treba vprašanje dodelitve morebitne izjeme rešiti v času predpristopnih pogajanj Hrvaške
Na vloženo tožbo bo lahko Evropska komisija (EK) podala odgovor, nanj pa bo Slovenija imela možnost podati repliko, ki ji lahko sledi replika EK-ja. Po koncu pisnega dela postopka bo začet ustni del, ki obsega obravnavo. Postopek s tožbo Slovenije se bo končal z razglasitvijo sodbe Splošnega sodišča EU-ja, zoper katero je mogoča pritožba na Sodišče EU-ja, so še pojasnili na ministrstvu.
Teran postal kolektivna blagovna znamka
Slovenski vinarji so teran v Sloveniji zaščitili kot kolektivno blagovno znamko. To po njegovih besedah pomeni, da hrvaški proizvajalci svojega vina pod imenom teran ne bodo mogli prodajati v Sloveniji, saj ni narejeno po določilih zakona o vinu. "Verjamem, da nam bo ta zaščita omogočila ekskluzivno prodajo slovenskega terana na slovenskem trgu," je poudaril predsednik Civilne iniciative za spoštovanje zaščite vina teran Marjan Colja, ki v prihodnjih mesecih pričakuje, da bodo to dosegli tudi na celotnem trgu EU-ju.
Zgodba se vleče štiri leta
Zgodba s teranom je izbruhnila aprila 2013 v okviru zasedanja kmetijskih ministrov EU-ja v Luksemburgu. Potem ko je Slovenija s trgovinskih polic umaknila hrvaško vino z oznako teran, je Hrvaška protestirala in pozvala k skupni čezmejni zaščiti terana.
Evropska komisija je tedaj poudarila, da je teran na trgu EU-ja zaščiten kot slovensko vino, zato nobeno hrvaško vino ne more na ta trg s tem imenom, ter da Hrvaška ni izrazila nasprotovanja, ko je Slovenija teran registrirala kot zaščiteno označbo porekla.
Kmalu po zamenjavi vodstva v komisiji novembra 2014 so se začeli neuradno omenjati načrti komisije za sprejetje delegiranega akta o teranu, ki naj bi bil brez vednosti Slovenije dogovorjen s hrvaško stranjo med pristopnimi pogajanji.
Tik pred lanskim božičem so nato viri pri komisiji izrazili obžalovanje, da Slovenija in Hrvaška nista našli skupne rešitve o teranu, ter za januar dejansko napovedali začetek procesa za dodelitev omejene izjeme Hrvaški pri uporabi imena teran.
Delegirani akt je v skladu z zakonodajo?
Evropska komisija trdi, da teran ostaja zaščiten kot izključno slovensko vino in da bodo pogoji za označevanje zagotovili, da ne bo zavajanja potrošnikov. Hkrati meni, da deluje popolnoma v skladu z evropsko zakonodajo, s čimer se Slovenija ne strinja.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje