"Obstaja velika verjetnost, da zmagamo s tožbo," je vladno odločitev, da na Sodišču EU vloži tožbo za ugotovitev ničnosti izjeme Hrvaške pri uporabi imena teran, dejal kmetijski minister Dejan Židan.

Delegirani akt za dodelitev omejene izjeme je začel veljati v ponedeljek. Za Hrvaško je zgodba s teranom s tem končana, vendar Slovenija aktu odločno nasprotuje.

Kmetijski minister Dejan Židan je povedal, da je vlada sprejela dva sklepa, in sicer da se vloži tožba za ničnost odločitve, ki jo je sprejela Evropska komisija, in da se poleg pravobranilstva angažira tudi nemški odvetnik Ronald Krack, da zastopa Slovenijo pred sodiščem EU-ja in sodeluje pri pripravi tožbe.

Židan je povedal, da je odločitev Evropske komisije poseg v obstoječo zaščito, ki vodi k zavajanju potrošnikov, hkrati pa lahko povzroči ekonomsko škodo.

"Obstajajo predpisane procedure, ki jih morajo spoštovati vse države članice EU-ja. Slovenija pri hrvaških pristopnih pogajanjih ni bila obveščena, da gre za odprto vprašanje," je dejal Židan in poudaril, da je Evropska komisija z delegiranim aktom legalizirala vse kršitve, ki so se dogajale na Hrvaškem glede terana. Hrvaške oblasti pa niso ukrepale.

Sporočilo Evropske komisije je po njegovih besedah odprlo "Pandorino skrinjico", saj naj bi nekatere države EU-ja po 13. juliju zahtevale podobne izjeme, kot so v primeru terana. "Obstaja velika verjetnost, da zmagamo s tožbo," je še pojasnil Židan.

Zgodba se vleče štiri leta
Zgodba s teranom je izbruhnila aprila 2013 v okviru zasedanja kmetijskih ministrov EU-ja v Luksemburgu. Potem ko je Slovenija s trgovinskih polic umaknila hrvaško vino z oznako teran, je Hrvaška protestirala in pozvala k skupni čezmejni zaščiti terana.

Evropska komisija je tedaj poudarila, da je teran na trgu EU-ja zaščiten kot slovensko vino, zato nobeno hrvaško vino ne more na ta trg s tem imenom, ter da Hrvaška ni izrazila nasprotovanja, ko je Slovenija teran registrirala kot zaščiteno označbo porekla.

Kmalu po menjavi vodstva v komisiji novembra 2014 so se začeli neuradno omenjati načrti komisije za sprejetje delegiranega akta o teranu, ki naj bi bil brez vednosti Slovenije dogovorjen s hrvaško stranjo med pristopnimi pogajanji.

Tik pred lanskim božičem so nato viri pri komisiji izrazili obžalovanje, da Slovenija in Hrvaška nista našli skupne rešitve o teranu, ter za januar dejansko napovedali začetek procesa za dodelitev omejene izjemo Hrvaški pri uporabi imena teran.

Delegirani akt je v skladu z zakonodajo?
Evropska komisija trdi, da teran ostaja zaščiten kot izključno slovensko vino in da bodo pogoji za označevanje zagotovili, da ne bo zavajanja potrošnikov. Hkrati meni, da deluje popolnoma v skladu z evropsko zakonodajo, s čimer se Slovenija ne strinja.