Predstavnik Evropske komisije Joao Onofre je orisal dobro znana stališča komisije, trije evropski poslanci iz Hrvaške - Marijana Petir, Ivan Jakovčić in Tonino Picula - pa so predstavili stališča svoje države in pozvali k zavrnitvi podaljšanja.

Po kratki razpravi, v kateri so prevladovali hrvaški poslanci, je parlamentarni odbor predlog zavrnil s 26 glasovi proti; pet glasov je bilo za podaljšanje. Možnosti za ugovor v okviru te institucije tako ni več.
Teran naj bi bil sicer na dnevnem redu zasedanja kmetijskih ministrov EU-ja prihodnji ponedeljek ali torek, vendar je malo verjetno, da bo Slovenija dobila super kvalificirano večino med članicam oziroma 72-odstotno podporo.

"Še posebno v bilateralnih zadevah, kot je bila ta, se poslanci v Evropskem parlamentu neradi opredeljujejo do spora med državama oz. v tem primeru sledijo mnenju Evropske komisije. Zato je doseganje večine tako na odboru, kot pozneje na plenarnem zasedanju, zelo oteženo," je po glasovanju pojasnil Bogovič. Kot so sporočili iz poslančeve pisarne, bo Slovenija po njegovi oceni posebno težko tako visoko podporo dobila naslednji teden na zasedanju kmetijskih ministrov.

Bogovič še naprej sicer ocenjuje, da komisija ni ravnala prav s podelitvijo izjeme Hrvaški, zato zdaj Sloveniji kot zadnje sredstvo ostaja zgolj tožba pred Sodiščem EU. Ob tem je opomnil, da bo treba na sodišču predvsem dokazati, da teran ni samostojna vinska sorta, kot jo je zdaj uspela uveljaviti hrvaška stran.

Bogovič je ob tem vse kolege na odboru kot tudi Evropsko komisijo jasno opozoril, da so geografske zaščite zelo pomemben element kmetijske politike in da se morajo spoštovati, ko so enkrat sprejete. Precedens Evropske komisije z delegiranim aktom pri teranu ima zato lahko po njegovem mnenju nepredvidljive negativne posledice v primeru tovrstnih zaščit v prihodnje.