Slovenija in Hrvaška nadaljujeta medsebojno razkazovanje mišic, ki je iz mejnega spora, nekdanjih varčevalcev NLB-ja prešel tudi na področje hrane in pijače. Na evropski ravni je namreč mogoče zaščititi živila z geografskim poreklom oziroma geografsko označbo.

Slovenija je tako pred časom geografsko zaščitila kraški teran. V hrvaški Istri so nekoliko pozno dojeli, da zaradi zaščite terana ne bodo mogli več tržiti svojega istrskega terana pod tem imenom na trgih EU-ja, in zdaj vodijo močno lobistično kampanjo v Bruslju, da bi evropski uradniki razveljavili zaščito imena teran.

Hrvaška Sloveniji ni ostala dolžna in je ugovarjala zaščiti kranjske klobase. Na koncu je dosegla kompromisno prehodno obdobje 15 let, v katerem bo za svojo klobaso lahko uporabljala ime kranjska klobasa oz. "kranjska kobasica".

Po kranjski klobasi slavonski kulen
Novo poglavje dobrososedskih odnosov pri zaščiti živil je slavonski kulen. Hrvaška je marca 2014 na pobudo združenja Slavonski domaći kulen/kulin, ki letno izdela okoli 100 ton slavonske mesne specialitete, vložila prošnjo za zaščito. Toda temu nasprotuje slovenska mesnopredelovalna industrija.

"Zahtevo za ugovor je podalo GIZ mesna industrija Slovenije. Razlog za ugovor je, da se tudi v Sloveniji proizvaja proizvod z imenom "slavonski kulen". Ugovor GIZ argumentira s tem, da se slavonski kulen v Sloveniji izdeluje več kot 25 let. Odobritev hrvaške zahteve za registracijo imena »slavonski kulen« bi tako za slovenskega proizvajalca predstavljala veliko gospodarsko škodo zaradi prepovedi uporabe imena »slavonski kulen« in umik proizvoda, ki je, tako na evropskem trgu kot na trgih tretjih držav priznan in uveljavljen," pojasnjujejo na kmetijskem ministrstvu (MK).

Slavonski kulen, izdelan v Sloveniji, se po navedbah MK-ja trži še na trgih Hrvaške, Srbije, Nemčije, Avstrije ter Bosne in Hercegovine. Delež prodaje slovenske proizvodnje pa naj bi bil na hrvaškem trgu kar med 50 in 60 odstotki.

Slovenija je na vlogo Hrvaške ugovarjala na podlagi določbe evropske zakonodaje o shemah kakovosti, ki pravi, da bi registracija predlaganega imena ogrozila obstoj popolno ali delno identičnega imena ali blagovne znamke ali obstoj proizvodov, ki so bili zakonito na trgu že najmanj pet let pred datumom objave enotnega dokumenta za registracijo Slavonskega kulna v Uradnem listu Evropske unije.

Sporno tudi zelje
Slovenija mora zdaj v dveh mesecih na Evropsko komisijo poslati dodatne utemeljitve svojega ugovora. Kulen pa ni edini spor, ki imata trenutno Slovenija in Hrvaška glede zaščite živil, saj je sporna tudi zaščita varaždinskega zelja. Evropska komisija je že pozvala Slovenijo in Hrvaško, da v treh mesecih dosežeta sporazum. Edini svetli primer tako ostaja istrski pršut, za katerega sta se državi dogovorili, da ga "čezmejno" zaščitita.