Po shemah in kakovosti se kmetijski pridelek oz. živilo lahko zaščiti kot geografska označba, geografsko poreklo ali zajamčena tradicionalna posebnost.

Za zaščito geografske označbe mora vsaj ena izmed faz proizvodnje potekati znotraj določenega geografskega območja. Na ta način je v Sloveniji zaščitenih 14 izdelkov, med njimi kraški pršut, štajersko-prekmursko bučno olje, jajca izpod kamniških planin, ptujski luk, kranjska klobasa, vipavska panceta in vipavska salama, poroča Radio Slovenija.

12 živil zaščitenih z označbo porekla
12 živil je pri nas zaščitenih z označbo porekla. Pogoj za tovrstno zaščito je, da postopki od predelave do priprave potekajo znotraj določenega geografskega območja. Na ta način so v Sloveniji, denimo, zaščiteni nanoški sir, tolminc, mohant, eksta deviško oljčno olje slovenske Istre, kraški ovčji sir, piranska sol in namizne oljke slovenske Istre.

Pet izdelkov, med njimi idrijski žlikrofi in prekmurska gibanica, je zaščitenih z zajamčeno tradicionalno posebnostjo.

Zaščita poteka v dveh fazah
Zaščita kmetijskih izdelkov sicer poteka v dveh fazah. V prvi kmetijsko ministrstvo z odločbo o nacionalni zaščiti potrdi specifikacijo, v kateri so predpisani pogoji, ki jih mora kmetijski pridelek izpolnjevati, da se lahko označi z zaščitenim imenom. V drugi fazi pa certifikacijski organ ugotavlja skladnost proizvodnje s potrjeno specifikacijo. Šele po pridobitvi certifikata lahko pridelovalci svoje izdelke prodajajo pod zaščitenim imenom.

Večja konkurenčnost in večja izbira
Zaščita kmetijskih izdelkov oziroma živil pridelovalcem da možnost, da postanejo konkurenčnejši, potrošnikom pa omogoči večjo izbiro živil z zagotovljeno kakovostjo.

Problem, ki se kaže v praksi, so majhne količine nekaterih zaščitenih živil in zmeda med potrošniki, ki jo povzroča preobilica zaščit.

M. N.