Z glasovanjem v Strasbourgu se je načeloma sklenil postopek sprejemanja telekomunikacijskega zakonodajnega svežnja. Ta določa, da bo z junijem 2017 v Evropski uniji ukinjeno gostovanje v mobilnih omrežjih, z drugimi besedami, mobilni operaterji ne bodo smeli več obračunavati gostovanja za telefonske klice, pošiljanje sporočil SMS in uporabo mobilnega interneta.

Pred tem, 30. aprila 2016, se bodo cene gostovanja znižale na pet centov za minuto pogovora, dva centa za SMS in pet centov za megabajt podatkov.

O spletni nevtralnosti
Sveženj naj bi obenem zagotovil, da bo internet v EU-ju ostal nevtralen in odprt. Določa namreč, da morajo ponudniki storitev dostopa do spleta obravnavati ves promet enako, brez diskriminacije in omejevanja ter ne glede na pošiljatelja in prejemnika, vsebino, storitve ali uporabljeno opremo.

Dostop lahko omejijo le, če je za to izdan sodni nalog oziroma jim to izrecno nalaga zakonodaja, za preprečevanje preobremenjenosti omrežja oziroma proti kibernetskim napadom. Ob morebitnih omejitvah prometa bodo morale te biti objektivne, pregledne in nediskriminacijske ter čim krajše.

Posebne, specializirane storitve
Ponudnik bo še vedno lahko omogočal posebne storitve - boljši in hitrejši dostop za posebne namene -, vendar s tem ne bo smel vplivati na splošno kakovost dostopa do spleta. Poročevalka Pilar del Castillo (EPP) je pred glasovanjem sicer izpostavila, da bo Evropa s sprejeto zakonodajo postala edina regija na svetu, ki zakonsko zagotavlja odprtost in nevtralnost spleta.

Nevtralnost spleta je načelo, po katerem se vsak internetni promet skozi javno komunikacijsko omrežje obravnava enakovredno. V praksi to nekako pomeni, da si na spletu nihče ne bi smel oziroma mogel kupiti prednosti in da se ne bi zgodil internet dveh hitrosti.

Prihodnost te nevtralnosti postavlja pod vprašaj predvsem to, da je podatkovnega prometa vedno več in da grozijo "zastoji" na spletu, zaradi česar se je začelo razmišljati, da bi v posebnih primerih vendarle določeni uporabniki spleta lahko dobili prednost.

Kje je internetna nevtralnost
A kritiki, ki jih ni malo, se bojijo, da je formulacija svežnja preveč ohlapna in tega dejansko ne bo zagotovila. Med drugim se v predlogu zakonodaje internetna nevtralnost izrecno sploh ne omenja. Da bi to preprečili, je več poslancev iz vrst levice in Zelenih danes, tik pred zdajci, vložilo še več amandmajev, a večina jih je zavrnila - med drugim z argumentom, da bi se s tem zavlekla sprejemanje svežnja in posledično tudi odprava stroškov mobilnega gostovanja.

Slovenija proti
Med nasprotniki je tudi Slovenija, ki pa kljub glasu proti potrditve svežnja na zasedanju pristojnih ministrov na začetku oktobra ni mogla preprečiti. Slovenija je ena redkih držav, ki so v svoji zakonodaji uzakonile načelo nevtralnosti spleta, in to izrecneje, kot to zdaj počne EU.

Evropska poslanca Igor Šoltes (Verjamem/Zeleni) in Franc Bogovič (EPP/SLS) sta med tistimi, ki s kompromisom v delu uredbe, ki govori o nevtralnosti in odprtosti, niso zadovoljni.

"Vsi, kot slišim danes, smo za nevtralnost interneta, ampak očitno so razlike v razumevanju, ali ta uredba to res zagotavlja in ali bomo s to uredbo res dosegli te cilje. Ko namreč primerjamo besedilo iz prvega branja, je mogoče ugotoviti, da manjkajo tako rekoč vse določbe, ki se nanašajo na pojem, definicijo in zagotavljanje neodvisnosti in nevtralnosti interneta. In prav ta ohlapnost jezika, na kar opozarjajo tudi strokovnjaki iz Slovenije, je lahko v Evropi velika težava," opozarja Šoltes.

Bogovič (EPP/SLS) je medtem zatrdil, da je glasoval za zagotovitev spletne nevtralnosti - in podprl amandmaje, ki nedvoumno zagotavljajo spletno nevtralnost, pa čeprav bi to pomenilo, da bodo celoten dokument vrnili v nova pogajanja.

"Povsem neprimerno" je po besedah Bogoviča to, da se je v istem dokumentu znašla tudi uredba, s katero se končno uveljavlja zmanjšanje stroškov mobilnega gostovanja znotraj EU-ja, kar seveda močno podpira.

A prepričan je, "da tovrstna ureditev področja mobilne telefonije ne sme biti izgovor in podlaga za hkratno sprejetje nedodelane in škodljive direktive s področja nadzora elektronskih komunikacijskih omrežij".

Nezadovoljni evropski poslanci
Štirje slovenski evropski poslanci, poleg Bogoviča še Milan Zver, Romana Tomc in Patricija Šulin, so po glasovanju sporočili, da so se "močno zavzeli za nevtralnost interneta na glasovanju o predlogu sveta v povezavi z odprtim internetom in elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami ter o gostovanju v mobilnih omrežjih".

"Čeprav je večina poslancev Evropskega parlamenta podprla predlog sveta, ki postavlja veliko nižje standarde na področju nevtralnosti interneta, kot jih imamo v Sloveniji uzakonjene že od leta 2012, so štirje poslanci slovenske EPP-delegacije podprli predloge sprememb, ki v tekst vnašajo določila o nevtralnosti interneta," so zapisali in dodali, da sicer pozdravljajo predlog o ukinitvi plačevanja gostovanja v mobilnih omrežjih, a ne za ceno veliko nižjih standardov na področju nevtralnosti interneta, kot je to predlagalo kompromisno besedilo Sveta EU-ja.

Poslanska S&D-ja Tanja Fajon je na Twitterju zapisala, da je bil žal sprejet predlog evropskega sveta in da je sama glasovala proti in "v podporo internetni nevtralnosti". Skupina Zelenih, ki ji pripada Igor Šoltes, pa je že pred glasovanjem opozorila, da nastalo besedilo nove zakonodaje slabi nevtralnost in inovacije na spletu.
Bo Slovenija morala spreminjati zakonodajo?
Sodeč po sporočilu za javnost Evropske komisije ni nujno, da bo Slovenija svojo ureditev morala spremeniti - če bodo regulatorji in sodišča le zmožni utemeljiti, da je skladna z uredbo.