Koncept spletne nevtralnosti sicer določa, da morajo operaterji ves medmrežni promet obravnavati enako in ne sme biti prednostnega obravnavanja storitev ali aplikacij. A operaterji so si v kompromisnem predlogu izborili t. i. posebne storitve, ki bi jih lahko ponujali po hitrejši povezavi.

Nasprotniki predloga pri tem opozarjajo, da gre za razvodenelo različico prvotnega predloga, ki bi zaradi nejasnosti lahko privedla do medmrežja dveh hitrosti. "Na osnovi obstoječega osnutka ni povsem jasno, kdaj neka storitev lahko dobi status posebne storitve," opozarja predsednik Sveta za elektronske komunikacije Dušan Caf.

Uporabniki v Sloveniji bodo po novem manj zaščiteni
V direktoratu, ki je del ministrstva za izobraževanje, pa so na Twitterju zapisali, da so pogajalci očitno podlegli pritisku telekomunikacijskih podjetij, Slovenija pa da je takšnemu predlogu nasprotovala. "Slovenija je (bila) osamljena pri opozarjanju na načelno napačen pristop," so zapisali.

Svarijo tudi, da predlagana uredba "povozi" obstoječo ureditev v Sloveniji, kar pomeni, da bi se raven zaščite spletnih uporabnikov znižala. Torkov kompromis so pogajalci sicer sklenili tik pred zdajci - predsedovanje EU-ja je danes prešlo iz latvijskih v luksemburške roke.

Na predlog so se odzvali tudi v Piratski stranki Slovenije, kjer prav tako izpostavljajo, da ni jasno, katere so posebne storitve, v katere bi lahko vstavili tako rekoč kakršno koli spletno stran, ki po lastni definiciji ponuja storitve višje kakovosti. Podpirajo pa načelo, kot je zapisano v slovenskem zakonu o elektronskih komunikacijah in je po njihovem "temelj enakopravnosti uporabnikov na spletu".