Z izgubo internetne nevtralnosti bi prišli v podoben položaj, kot da bi Dars začel ponujati svoje storitve, preostale uporabnike pa ovirati pri uporabi cest. Foto: EPA
Z izgubo internetne nevtralnosti bi prišli v podoben položaj, kot da bi Dars začel ponujati svoje storitve, preostale uporabnike pa ovirati pri uporabi cest. Foto: EPA
Simobil
Simobil in Telekom, ta z dolgoletno prakso kršenja zakonodaje in omejevanja konkurence, v svojem početju ne vidita nič nezakonitega. Foto: BoBo
Deutsche Telekom
Tudi za Deutsche Telekom je internetna nevtralnost očitno le nadloga. Foto: EPA

Načelo internetne nevtralnosti pomeni, da lahko kateri koli uporabnik ali naprava, ki izpolnjuje osnovne tehnične zahteve, do interneta dostopa pod istimi pogoji, operater omrežja, ki skrbi za njegovo vzdrževanje in gradnjo, pa s svojimi dejanji ne sme vplivati na to, kaj na internetu počnemo, v članku za spletno Delo pišeta Lenart J. Kučić in Matjaž Ropret.

A to načelo je pod čedalje večjimi pritiski telekomunikacijskih podjetij tudi pri nas. Zakon (ZEKom-1) - ki je, kljub intenzivnemu lobiranju proti in kljub SD-jevim dopolnilom, ki so iz zakona odstranila neposredno prepoved cenovne diskriminacije, bil potrjen v DZ-ju - sicer prepoveduje zagotovljeno pasovno širino za določeno storitev oz. njeno omejevanje ter ponujanje dostopa do interneta prek točno določenih aplikacij in storitev ali pogojevanje dostopa do interneta z določenimi storitvami in aplikacijami.

Diskriminatorne politike operaterjev
A slovenski operaterji počnejo ravno to. Telekom Slovenije je ponudil brezplačen prenos podatkov v mobilnem omrežju skupaj s storitvami deezer, hbo go in tvin shramba. Simobil pa je ponudil brezplačni internetni dostop s pretočnim videom voyo, oblačno shrambo hangar mapa in prenose prek RTV 4D med svetovnim prvenstvom v nogometu. Amis naročnikom na mobilno telefonijo omogoča neomejeno spremljanje mobilne televizije.

S takšnimi, navidezno brezplačnimi storitvami, operaterji poskušajo obdržati naročnike in spodbujati uporabo določenih storitev, ki so z operaterji v zameno pripravljene deliti del prihodkov. Gre torej za diskriminatorno delovanje, saj v primeru uporabe storitev ali aplikacij, ki brezplačnega prenosa podatkov ne vključujejo, uporabniki lahko pri pretakanju podatkovno požrešnih vsebin hitro presežejo zakupljene količine podatkov, opozarjata avtorja. Vse presežke pa morajo seveda plačati po veljavnem ceniku.

Enake posledice bi uporabniki občutili tudi takrat, ko operater ne bi zaračunal dodatnega prenosa podatkov, ampak bi bistveno upočasnil promet za druge storitve. Podatki bi še vedno kapljali, vendar tako počasi, da zahtevnejše spletne storitve ne bi bile več uporabne.

Zaradi tovrstnih praks se je Dušan Caf, predsednik Sveta za elektronske komunikacije, že večkrat pritožil na pristojno Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve (Akos), direktor direktorata za informacijsko družbo Marjan Turk pa meni, da operaterji s tovrstnimi storitvami kršijo zakon. A na Akosu ob tem pravijo, da o pritožbah Sveta za elektronske komunikacije še niso odločali, a bodo to storili "v kratkem". Dodali so, da se zavedajo, "da gre za precedenčne odločitve" in da je "internetna nevtralnost pomembno področje, na katero bo regulacija močno vplivala".

Operaterji: Nič ne delamo narobe
V Telekomu Slovenije ob tem sicer zatrjujejo, da nobenega internetnega prometa ne blokirajo, upočasnjujejo ali zadržujejo, prav tako ne izvajajo ukrepov za razvrednotenje posameznih storitev in da zato ne moremo govoriti o kršitvi internetne nevtralnosti.

Pri Simobilu so se izgovorili na svobodno gospodarsko pobudo, saj da smejo določene storitve ponuditi tudi brezplačno, če presodijo, da takšno zaračunavanje koristi njihovim uporabnikom. Pri nobenem operaterju pa niso komentirali vprašanja, zakaj uporabnikom raje ne povečajo zakupljenih količin ali znižajo cene mobilnega interneta in jim prepustijo izbiro storitve, sta poudarila v članku.

Internetni nevtralnosti niso preveč naklonjeni oz. ji odkrito nasprotujejo tudi najverjetnejši kupec Telekoma Slovenije nemški Deutsche Telekom ter lastnika Simobila, Telemacha in po novem tudi Tušmobila, Telekom Austria in sklad KKR. Akosova odločitev bo torej imela dolgoročne posledice na to, pod kakšnimi pogoji bomo uporabljali internet.