Kot je po celodnevnih pogovorih o prihodnji reformi povezave v Bruslju povedal predsedujoči, vodja italijanske diplomacije Franco Frattini, so dosegli splošen konsenz, treba pa je razdelati še nekaj podrobnosti.

Med podrobnosti sodi način koordinacije dela in organizacije teh predsedstev, ki naj bi jih sestavljale skupine treh, štirih, petih držav članic, ki bi posameznemu svetu predsedovale daljše časovno obdobje, od poldrugega do poltretjega leta.

Vse države morajo biti enakopravne
Udeleženci, tudi slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel, so se strinjali, da morajo imeti vse države enak dostop do vodenja svetov in rotacije. Prav tako so menili, da morajo biti timi sestavljeni v geografskem in političnem ravnovesju, da morajo biti v njih zastopane nove in stare članice, države s severa in juga, revne in bogate, je pojasnil Frattini. Kako natančno bodo ti timi sestavljeni, pa bo odločil Evropski svet s kvalificirano večino.

Odprto vprašanje predsedovanja
Neodgovorjeno ostaja tudi vprašanje predsedovanja svetoma za zunanje in za splošne zadeve. Prvega naj bi po predlogu predsedstva vodil zunanji minister EU, pri vodenju drugega pa naj bi se države izmenjevale na podlagi predvidoma polletne rotacije. Kot je napovedal Frattini, bo predsedstvo svoj predlog prevetrilo in ga znova podalo v okviru celovitega svežnja rešitev, ki ga načrtuje oblikovati v drugi polovici novembra.

Razhajanje glede kvalificirane večine
Zunanji ministri so prvič govorili o obsegu odločanja s kvalificirano večino, kjer se je, kot je dejal Frattini, v primerjavi z rešitvami iz osnutka ustavne pogodbe pokazalo ravnovesje med tistimi, ki bi odločanje s kvalificirano večino še širili, ter tistimi, ki bi ga krčili.

Predsedstvo je naklonjenju širjenju obsega glasovanja s kvalificirano večino, bo pa o vseh predlogih premislilo in skušalo najti za vse sprejemljive rešitve v svojem kompromisnem svežnju, je napovedal Frattini. "Morda bi lahko pri davkih našli nekatera področja, kjer bi se lahko odločalo s kvalificiranim soglasjem, nekje pa s soglasjem," je dejal.

Tudi o spreminjanju ustave
Govorili so tudi o načinu spreminjanja ustavne pogodbe, kjer pa ministri niso izrazili posebnega razumevanja za vztrajanje Evropske komisije, da se mora določiti enostavnejši postopek revizije pri manj pomembnih vprašanjih iz ustave, kot je sedanje soglasje in ratifikacija v vseh članicah. "Morda bi o ukinitvi tega dvojnega soglasja lahko razmišljali pri tretjem delu ustavne pogodbe, ki opredeljuje unijine politike," je nakazal Frattini.

Kar 91 neinstitucionalnih vprašanj
Sicer pa so vodje diplomacij 25 držav, sedanjih in prihodnjih članic EU, ter treh opazovalk, kandidatk za članstvo, govorili tudi o neinstitucionalnih vprašanjih. Teh se je na seznamu italijanskega predsedstva znašlo kar 91, med najbolj odmevnimi pa so omemba krščanskih korenin Evrope v ustavni pogodbi, ki jo zagovarja tretjina članic, ter zaščita manjšin.

V ta seznam je italijansko predsedstvo sicer vključilo tudi predloge finančnih ministrov EU, ki so jih ti za zaprtimi vrati oblikovali na svojem septembrskem neformalnem zasedanju v italijanski Stresi. Med najbolj odmevnimi sta zahteva, da imajo sami končno besedo o proračunu EU, prav tako bi Evropski komisiji dali le pravico do priporočila, da proti posamezni članici sproži postopek zaradi kršitev pakta stabilnosti in rasti.

Kompromisni sveženj nared sredi novembra
Kot je ponovno napovedal Frattini, bo predsedstvo celovit kompromisni sveženj za reformo predložilo v drugi polovici novembra, po naslednjem ministrskem krogu pogajanj 18. novembra v Bruslju. Od 6. do 20. novembra pa daje predsedstvo vsem državam možnost, da pri predsedstvu terjajo bilateralna posvetovanja, in sicer na celi vrsti ravni, tudi na najvišji.