Slovenija mora do konca januarja pripraviti izhodno strategijo, njeno izvajanje pa se mora začeti najpozneje leta 2011. Za izvajanje strategije bo po Križaničevih besedah potreben "proračunski napor", ki bo v povprečju večji ali enak 0,5 odstotka BDP-ja na leto, kar pomeni, da se bo primanjkljaj moral zmanjševati za 0,5 odstotka BDP-ja letno ali več.

Minister je pojasnil, da si bo Slovenija prizadevala za hitrejše krpanje primanjkljaja, čim se povrne gospodarska rast, saj "bomo načeloma skušali doseči 0,75 odstotka letno". Tako načrtuje, da bo Slovenija pod tri odstotke BDP-ja primanjkljaja prišla v letu 2013.

Evropska komisija bo namreč v sredo za Slovenijo določila rok za odpravo presežnega primanjkljaja. Ta naj bi bil odpravljen do konca leta 2013. Komisija bo, potem ko je oktobra proti Sloveniji in še osmim državam članicam sprožila postopek, podala tudi priporočila za odpravo presežnega primanjkljaja.

Križanič: Za primanjkljaj kriva tudi davčna reforma iz leta 2006
Križanič je ob tem pojasnil še, da bi strategijo odpravljanja presežnega primanjkljaja lahko gradili v prvih šestih mesecih prihodnjega leta, ta pa bi morala poleg ciljev in številk vsebovati tudi natančne ukrepe, s katerimi namerava Slovenija primanjkljaj odpraviti. Kot razloge za javnofinančni primanjkljaj je Križanič navedel davčno reformo iz leta 2006, s katero so bile znižane davčne stopnje, krizo, ki je zmanjšala prilive in povečala stroške na področju socialnih izdatkov, ter protikrizne ukrepe, za katere je Slovenija namenila okoli 1,2 odstotka BDP-ja.

Ukrepi so bili začasni, pravočasni in usmerjeni na tista področja, kjer je bilo mogoče pričakovati, da bodo najučinkovitejši, je dejal Križanič in ob tem dodal, da bi umik ukrepov seveda izboljšal javnofinančno ravnotežje. Prihodnje leto bodo ukrepi ostali, za umik pa se bodo odločili, ko bo dosežen pomemben rezultat pri zmanjšanju javnofinančnega primanjkljaja. Po ministrovih besedah bo treba začeti tudi sanacijo neravnotežja, ki je nastalo po reformi leta 2006, kar bodo dosegli z uporabo fiskalnega pravila, ki se uporablja že letos, v prihodnje pa bo še bolj zaostreno, ter z iskanjem novih virov. Med temi je minister izpostavil tri možnosti: spremembo davka na nepremičnine, ki je v pripravi, spremembo davka na izpuste ogljikovega dioksida, poleg tega pa preučujejo tudi švedski primer obdavčenja dela.