"Konkurenčnost zasebnega sektorja ter rast plač v letih 2007 in 2008 namreč povzročata neravnovesje med plačami v Sloveniji in njenimi glavnimi partnericami glede na produktivnost," je po srečanju s predsednikom Evropske centralne banke (ECB) Jean-Claudom Trichetom pojasnil minister za finance Franc Križanič.

Poziv Sloveniji: Pazite na rast plač!
V Frankfurtu Slovenijo pozivajo, naj, dokler se produktivnost ne zviša, poleg vzdržnosti pri plačah v javnem sektorju zelo pazi tudi na rast plač v zasebnem sektorju glede na rast plač v Nemčiji, ki je za Slovenijo najpomembnejša partnerica in tako tudi referenca.

V Evropski centralni banki opozarjajo, da Sloveniji v nasprotnem primeru grozijo ponovna rast brezposelnosti, umik tujega kapitala in selitev proizvodnje. Minister za finance je ob tem dodal, da Slovenija javni sektor glede na dane institucionalne pogoje obvladuje, vendar pričakuje, da bo državni zbor podprl nadaljevanje nekaterih strukturnih reform, predvsem tistih na področju trga dela.

"Slovenija dosega ciljne rezultate"
Na rednih polletnih posvetovanjih z ECB-jem je minister Franc Križanič predstavil gospodarska in javnofinančna gibanja v Sloveniji, dotaknili pa so se tudi razmer v finančnem sektorju. Trichetu je povedal, da Slovenija z rebalansom, ki je bolj varčevalen od načrtovanega pred padcem pokojninske reforme, in s spremljajočo prepovedjo sprejemanja novih obveznosti v breme proračuna, ki naj bi veljala do sprejetja rebalansa, dosega ciljne rezultate pri konsolidaciji javnih financ.

Križanič meni, da bosta oba ukrepa skupaj prispevala k temu, da bo ob koncu leta javnofinančni primanjkljaj v skladu z zavezami, ki jih je Slovenija v dopolnjenem programu stabilnosti poslala v Bruselj. Gre namreč za primanjkljaj 5,5 odstotka bruto domačega proizvoda oz. BDP-ja.

Tricheta je tudi seznanil, da so zaradi institucionalnih specifik Slovenije, ko je velik del proračunskih odhodkov zakonsko določen, glavna žrtev rezov investicije in materialni stroški ter da se nekateri projekti zamikajo v prihodnost. Ta po Križaničevih navedbah sprejema to, da je institucionalni okvir specifičen in da se prihranki zagotavljajo v tem okviru.

Križanič: Razrez je narejen, začenja se finančno načrtovanje
Prvega moža ECB-ja je zanimalo tudi, kaj bo pri proračunskem načrtovanju za leti 2012 in 2013. Minister ga je seznanil, da se spremembe in dopolnitve proračuna za 2012 in predlog proračuna za 2013 pripravljajo. Razrez po politikah je narejen, začenja pa se delo s finančnim načrtovanjem. Spremembe proračuna za 2012 bodo po ministrovih besedah upoštevale pričakovane prihranke v tem letu, spremenjeni proračun pa bo manjši od že sprejetega.

Križanič se je dotaknil še trenutnih političnih razmer v Sloveniji in morebitne zaskrbljenosti v Frankfurtu zaradi tega - "DZ je sposoben sprejemati zakone in ekonomska politika lahko izvaja varčevalne ukrepe." Po njegovih besedah je Trichet seznanjen s tem.

"Spoznanje, da je pokojninska reforma potrebna, je dozorelo"
Trichetu je Križanič povedal tudi, da so se obnovili pogovori med socialnimi partnerji in strankami glede pokojninske reforme ter da je dozorelo spoznanje, da je ta potrebna. Ob tem pričakuje, da se bo v letu dni uskladilo poglede na reformo in da se bo našla rešitev, ki bo sledila temeljnemu cilju, to je podaljšanju delovne dobe za tiste, ki lahko delajo.

Križanič je ob koncu še pojasnil, da s Trichetom nista govorila o reševanju težav v zadolženi Grčiji. Minister pred četrtkovim vrhom evroskupine, ko naj bi voditelji odločali o nadaljnji pomoči Grčiji, pravi, da je dodatni sveženj pomoči za to državo v osnovi pripravljen, razrešujejo pa se še podrobnosti.