Decembrske iskrice
Po besedah ministra Franca Križaniča bo rebalans deležen še nekaj manjših popravkov, z njim pa "dajemo signal trgom, da obvladujemo stroške in se še hitreje bližamo maastrichtskim kriterijem".
Rebalans predvideva za 9,65 milijarde evrov odhodkov, kar je 350 milijonov evrov manj, kot je bilo načrtovano spomladi. Kljub zmanjšanju zneska za plače za odstotek bo ta postavka letos še vedno rasla. Za štiri odstotke bodo manjši tudi odhodki za materialne stroške države.
Za 17 odstotkov se je povečal tudi znesek, ki ga bomo morali nameniti za plačevanje obresti, za investicije pa bo država namenila 394 milijonov evrov, kar je šest odstotkov več kot lani. Povečale se bodo tudi državne rezerve.
Četrt milijarde za dokapitalizacije
Če bo šlo vse po predvidevanjih, bo proračunski primanjkljaj znašal nekaj manj kot 1,7 milijarde evrov oziroma bo 4,7 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Po besedah finančnega ministra je država za dokapitalizacije namenila 250 milijonov evrov, ki pa jih bo uporabila le v najnujnejših primerih.
Zagotovo bo stekla dokapitalizacija Adrie Airways, za katero so sredstva že predvidena, ne bodo pa iz prej omenjene postavke namenili denarja za dokapitalizacijo NLB-ja. Za slednjo načrtujejo večjo dokapitalizacijo, ki pa naj bi jo izvedel zasebni kapital, je pojasnil Križanič. To je kasneje potrdil tudi premier Borut Pahor, ki je dejal, da morebitna nova dokapitalizacija NLB-ja ne bo šla iz žepov davkoplačevalcev. Pri tem "ne gre za prodajanje srebrnine, ampak njeno ohranjanje," denar davkoplačevalcev pa "lahko investiramo drugje", kjer je to potrebno, je pojasnil premier.
Sicer pa so v rebalansu najbolj povečali sredstva za socialno varnost, ki znašajo 2,5 milijarde evrov, sledi pa politika podjetništva in konkurenčnosti, ki bo prejela 96 milijonov evrov več kot lani.
Pahor: Vlada umirila nemirne vode
Po mnenju Boruta Pahorja so pokazali veliko zavezanost povečanju konkurenčnosti in razvoj podjetništva, zato je med prednostnimi nalogami zmanjšanje primanjkljaja in dolgo ter vsesplošno kleščenje stroškov.
Dodal je, da je "rebalans barka, s katero lahko priplujemo v mirne vode", s padcem pokojninske reforme pa smo se znašli v "nemirnem valovanju", ki nam ga je uspelo umiriti. Slovenija zavoljo tega ni v "nevarni coni in se je uspela zadržati na varni strani radarja". Poudaril je, da je sprejetje rebalansa njegova prednostna naloga, ali bo vezal nanj tudi zaupnico, pa je "samo" njegova odločitev.
Pahor je znova dejal, da "nam bo žal, da smo zavrnili pokojninsko reformo", in izpostavil slabo demografsko sliko Slovenije. Omenil je tudi ocene bonitetnih hiš in dejal, da bi slaba ocena takoj podražila denar, kar bi se takoj poznalo na standardu prebivalstva. Prepričan je, da je vladi "nemirne vode" uspelo umiriti s pripravo rebalansa in interventnega zakona. Njuno sprejetje je zadržano za teden dni, in sicer zato ker želi Pahor počakati na sklepe evroskupine, ki naj bi se sestala v prihodnjih dneh (morda že v petek) in njene sklepe, če bo treba, vključiti v predloge zakonodaje.
Kakšne investitorje si želimo?
Pahor je komentiral tudi informacijo, da naj bi se za vstop v Telekom zanimali Kitajci. Dejal je, da nacionalni interes ni v deležu, ki je v državni lasti, ampak v učinkovitosti podjetja, zaposlovanju in sposobnosti črpanja davkov. Dodal je, da do izbir ni ravnodušen in da daje prednost investitorjem iz držav članic povezav, v katerih je tudi Slovenija, to pa sta Evropska unija in Nato. "Upam, da je to razumljivo, nenazadnje gre za vprašanje varnosti," je še dejal premier.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje