V Ljubljani se je začela dvodnevna konferenca o Zahodnem Balkanu, ki jo organizira nekdanji predsednik države Borut Pahor. Teme razprav so predvsem trenutne razmere in prihodnost držav v regiji, v Evropski uniji ter možnost za vzpostavitev posebne gospodarske skupnosti pred vstopom in vključevanje regije v evropski zeleni dogovor.

Gost omenjene konference je bil tudi slovaški diplomat in nekdanji zunanji minister te države Miroslav Lajčak, ki je bil v zadnjih štirih letih posebni predstavnik EU-ja za dialog med Beogradom in Prištino ter druga regionalna vprašanja na Zahodnem Balkanu. Z njiim se je v Odmevih pogovarjal Igor E. Bergant.

Ste eden najizkušenejših mednarodnih diplomatov, ki se ukvarjajo z Zahodnim Balkanom. Bi rekli, da je to območje bliže vstopu v Evropsko unijo kot kadar koli prej?
Žal tega ne morem reči. Je pa Evropska unija bliže temu, da se resneje kot do zdaj loti širitve. Imamo nove razmere, nov zagon, ironično ali protislovno ga je povzročil ruski napad na Ukrajino. Evropska unija je začela razmišljati bolj geopolitično. Eden od sklepov je, da se moramo resno lotiti širitve. EU se na to pripravlja, za to so potrebne določene reforme. Zahodni Balkan pa je še treba prepričati. Pravijo, da so vse to že slišali, pa iz tega ni bilo nič, zakaj bi verjeli tokrat. Ampak naj povem, da gre tokrat zares.

Diplomatski odgovor, torej. Od leta 2020 ste posebni predstavnik EU-ja za dialog med Beogradom in Prištino in druga vprašanja v povezavi z Zahodnim Balkanom. Gospod Pahor velja za enega od vaših morebitnih naslednikov. Najbrž ne bi bilo primerno, če bi vas vprašal o njegovih možnostih. Naj vprašam drugače: kakšen človek bi bil na podlagi vaših izkušenj ta trenutek najprimernejši za vaš položaj? Nekdo s tega območja?
Vsekakor potrebujemo nekoga, ki to območje pozna, ga razume, ki ga ljudje na tem območju vidijo kot nevtralnega in ki ima pomembne izkušnje. To so zelo kočljiva vprašanja in pogovarjate se s predsedniki, premierji, zato vas morajo obravnavati kot partnerja.

Sorodna novica Prijatelji Zahodnega Balkana: Regija bi že zdavnaj morala biti v EU-ju

To, da je s tega območja, bi bila torej prednost ali ovira?
Moje osebno dojemanje vloge Slovenije je, da je zelo blizu temu območju, a ne velja za njegov del, se pravi, da je to prednost.

Kaj bo največji izziv za vašega naslednika, kdor koli že bo?
Za sabo puščam Dogovor o poti k normalizaciji, ki ga imenujejo tudi Ohridski dogovor. Ta prinaša trdno osnovo za normalizacijo odnosov. Žal zaradi razvoja dogodkov na terenu in številnih kriz nismo veliko napredovali pri njegovem uresničevanju. Največji izziv za naslednika bo torej, da doseže sprejetje tega dokumenta in njegovo iskreno uresničevanje.

Kot sem omenil, je za vami dolga kariera diplomata na tem območju. Bili ste posebni predstavnik ZN-a in EU-ja za Bosno in Hercegovino. Ta država se še vedno opoteka med velikimi evropskimi upi in strahom pred razpadom. Je usoda BiH-a res ključna za prihodnost celotne regije?
Rekel bi, da je ključno dvoje. Prva je funkcionalnost Bosne in Hercegovine, druga pa normalizacija odnosov med Kosovom in Srbijo.