Čeprav je konec maja Le Penova v Bruslju samozavestno zatrjevala, da bodo zagotovo ustanovili svojo politično skupino - Evropsko zavezništvo za svobodo, ji to ni uspelo. Sporočila je, da se bodo pogajanja nadaljevala, in napovedala, da bo v že v kratkem oblikovana skupina domoljubov.

V izjavi za javnost je Nacionalna fronta sporočila, da so si, "zvesti svojim vrednotam", po dogovoru z zavezniki vzeli več časa, saj sta "kakovost in doslednost pomembnejši od lahkosti in naglice".

Neuspeh pri oblikovanju skupine v predpisanem roku, torej do danes, so pripisali temu, da se niso želeli povezati z gibanji, ki prisegajo na vrednote, nezdružljive z njihovimi. To kratkoročno obžalujejo, so pa prepričani, da je dolgoročno to prava moralna in politična izbira.

Napovedali so nadaljevanje pogajanj in izrazili prepričanje, da jim bo uspelo kmalu vzpostaviti "trdno, močno in verodostojno zavezništvo" v Evropskem parlamentu ter tudi tam biti "boj patriotov za suverenost, identiteto in svoboščine".

S skupino do več denarja in vpliva
Politična skupina, za katero je potrebnih najmanj 25 poslancev iz najmanj sedmih držav, prinaša finančne ugodnosti in bistveno več možnosti pri krojenju evropske politike, kot jih imajo nepovezani evropski poslanci.

Rok za vzpostavitev politične skupine, ki se izteče danes, je pomemben, ker bodo lahko uradno prijavljene skupine sodelovale pri delitvi položajev v novem parlamentu. A evropski poslanci lahko politično skupino ustanovijo kadar koli.

Štiri znane zaveznice Le Penove so nizozemska Stranka za svobodo Geerta Wildersa, italijanska Severna liga, avstrijski svobodnjaki (FPÖ) in belgijski Vlaams Belang. Skupaj imajo 38 evropskih poslancev iz petih držav.

Le Penova je konec maja zatrdila, da se zagotovo ne bo povezala z madžarskim Jobbikom, grško Zlato zoro ali bolgarsko Atako, ker obstaja med njimi preveč razlik. Prav tako je dejala, da se ne bo povezala z evroskeptičnim tekmecem Farageom.

Francozinja se je spogledovala z litovsko Stranko za red in pravičnost, ki pa ji je ušla k Farageu. Pogajala naj bi se tudi s poljsko Novo desnico in z najstarejšo nacionalistično stranko v Bolgariji VMRO, a očitno so bila prizadevanja jalova.

Sedem političnih skupin
Novi Evropski parlament se bo tako 1. julija na ustanovnem zasedanju sešel s sedmimi uradno prijavljenimi političnimi skupinami, če Le Penova ne bo presenetila in ji svoje skupine ne bi uspelo sestaviti že do ponedeljka, kar je malo verjetno.

Najmočnejša bo z 221 od 751 sedežev še vedno desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP). Na drugem mestu pa bodo spet evropski socialdemokrati (S&D) s 191 sedeži. Oboji so izgubili, občutno več EPP, ki je imel v tem mandatu 274 od 766 sedežev, S&D pa 196.

Precej sedežev sta izgubili tudi preostali proevropski politični skupini, liberalci in Zeleni. Liberalci so zdrsnili s tretjega na četrto, Zeleni pa s četrtega na šesto mesto.

Na tretje mesto so se s 70 sedeži povzpeli zmerni evroskeptiki, Evropski konservativci in reformisti (ECR), med katerimi prevladujejo britanski torijci, ki so si v tem mandatu z Zelenimi delili četrto mesto - oboji so imeli 57 sedežev.

To je boleč udarec za evropske liberalce (Alde), ki imajo v iztekajočem se mandatu 83 poslancev, v novem parlamentu pa so s 67 sedeži šele na četrtem mestu.

Za dve mesti so s 50 sedeži zdrsnili evropski Zeleni. Poleg ECR-ja jih je spodrinila tudi združena levica (GUE/NGL), ki se je precej okrepila s 35 na 52 sedežev in tako zdaj zaseda peto mesto.

Takoj za Zelenimi je z 48 sedeži evroskeptična Evropa svobode in demokracije (EFD) pod vodstvom razvpitega Britanca Nigela Faragea, ki se je prav tako precej okrepila, saj je imela v tem mandatu 31 sedežev.

Nepovezanih poslancev je po zadnjih podatkih 52, medtem ko jih je bilo v tem mandatu 33. Nepovezani poslanci se lahko sicer še vedno pridružijo kateri izmed političnih skupin ali ustanovijo svojo skupino, tako da se lahko vrstni red še spremeni.