Na nedeljskih evropskih volitvah je sicer Evropska ljudska stranka (EPP) znova dobila največ glasov, a manj kot pred petimi leti, ko je v Evropski parlament sedlo 265 njihovih poslancev, medtem ko jih bo v novem sklicu 212.

Med 751 evropskimi poslanci si po zadnjih preštetih poslancih druga najmočnejša evropska politična stranka, Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov (S & D), obeta 186 poslancev, kar je dva poslanca več kot v prejšnjem mandatu.

Med tistimi skupinami, ki bodo imele manj poslancev, je tudi Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo (Alde), ki je s prejšnjih 84 poslancev padlo na 70 mandatov.

Zeleni so ohranili 55 poslancev, sledijo jim Združena evropska levica s 44 poslanskimi sedeži, kar je devet poslancev več kot na prejšnjih volitvah, ter zmerni evroskeptiki Evropski konservativci in reformisti s 43 sedeži.

Nepovezanih poslancev je 38, evroskeptična Evropa svobode in demokracije pa naj bi dobila 36 sedežev. V parlamentu bo sedelo 67 novoizvoljenih poslancev, ki se za zdaj niso pridružili nobeni izmed uveljavljenih političnih skupin v odhajajočem parlamentu. Za ustanovitev lastne politične skupine je potrebnih 25 poslancev, ki morajo prihajati iz najmanj sedmih držav članic.

Le Penova s kritiko Bruslja do zmage
Največji uspeh so dosegle - in s tem sprožile preplah - evroskeptične in skrajnodesničarske stranke, med katerimi sta absolutni zmagovalki francoska Nacionalna fronta, ki jo vodi Marine Le Pen in je osvojila največ glasov francoskih volivcev, ter britanska stranka Ukip Nigela Faragea, ki se je zavihtela na prvo mesto na Otoku.

"Volivci so spregovorili jasno in glasno," je v nedeljo zvečer v Parizu dejala Le Penova navdušenim privržencem na sedežu stranke, ki bo sama imela v parlamentu 25 poslancev, kar je gromozanski skok od volitev leta 2009, ko je imela le tri.

Po besedah Le Penove si volivci ne želijo, da bi jih vodili tisti zunaj meja njihove države, tj. evropski komisarji in tehnokrati, ki sploh niso izvoljeni. "Hočejo zaščito pred globalizacijo in usodo v svojih rokah," je dejala.

"To ni zmaga skrajne desnice"
Kandidat EPP-ja za novega predsednika Evropske komisije Jean-Claude Juncker je prepričan, da hoče biti večina volivcev del Evrope. "Skrajna desnica, nasprotno od poročanja nekaterih medijev, ni dobila teh volitev," je dejal nekdanji luksemburški premier in predsednik evroskupine.

Juncker je dejal, da je zmaga ljudske stranke kristalno jasna, sam pa si želi čim širše večine v Evropskem parlamentu. "Ne bom šel na kolena pred socialisti, saj stranka številka ena ne sme na kolena, a tudi stranka številka ena mora biti pripravljena na kompromise," je še dejal.

Napovedal je, da bo iskal široko soglasje v parlamentu, kar pomeni, da bo iskal podporo ne le pri socialistih, ampak tudi pri Zelenih, med katerimi uživa veliko simpatij, in med liberalci, kjer ima veliko prijateljev, je dejal. "Nikakor pa ne pri skrajni desnici," je zatrdil.

Juncker brez podpore Orbana in Camerona
Da bi bil kandidat EPP-ja za predsednika komisije na koncu nekdo tretji, Juncker ne verjame, saj po njegovih besedah ne smemo dajati vtisa, da je politična volja voditeljev pomembnejša od volje volivcev.

Proti imenovanju Junckerja se je že izrekel madžarski premier Viktor Orban, na podporo pa ne bo mogel računati niti pri britanskem premierju Davidu Cameronu. Glede vnaprejšnjega določanja kandidatov za predsednika komisije je bila pred volitvami zadržana tudi nemška kanclerka Angela Merkel.