Na evropskih volitvah, ki bodo med 22. in 25. majem, bo 400 milijonov volivcev v 28 državah posredno odločalo tudi o tem, kdo bo naslednji predsednik Evropske komisije. V soočenju pred evropskim občinstvom so se tako pomerili kandidati za predsednika komisije, in sicer Jean-Claude Juncker iz Evropske ljudske stranke (EPP), Martin Schulz iz Stranke evropskih socialistov, Guy Verhofstadt kot predstavnik Zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo (ALDE), Ska Keller iz Stranke zelenih in Alexis Cipras kot predstavnik stranke Evropske levice.

Vsak izmed kandidatov je na začetku dobil možnost za pozdrav in uvodni nagovor. Začetek debate so namenili gospodarskim vprašanjem, predvsem brezposelnosti, ki trenutno v Evropski uniji dosega rekordne vrednosti. Ska Keller je ob tem povedala, da se lahko Evropa z brezposelnostjo spopade le s trajnostnim načinom gospodarjenja in ustvarjanjem več priložnosti za mlade. "Mladi niso povzročili krize, morajo imeti več priložnosti," je dejala. Alexis Cipras je dejal, da če bo Evropa nadaljevala politiko varčevanja, ne bo rešila vprašanja brezposelnosti, ki je strukturne narave. "EU je našel denar za dokapitalizacije bank, ni pa našel denarja, da bi mladim zagotovil delovna mesta," je dejal Cipras, "potrebujemo nov dogovor glede zaposlovanja, kar bo omogočilo rast."

Martin Schulz je kot rešitev za brezposelnost izpostavil vlaganje v mala in srednje velika podjetja, ki zdaj ne dobijo posojil za svoje delovanje. "Treba je povezati sredstva Evropske unije in Evropske investicijske banke in jih nameniti srednjim podjetjem, ki bi lahko zaposlila mlade," je povedal trenutni predsednik Evropskega parlamenta. Juncker je ob tem dodal, da je zaposlovanje povezano z rastjo in da rasti ne moremo doseči brez zdravih javnih financ. Le tako lahko namreč zagotovimo stabilna delovna mesta, ki bodo ostala in ki bodo mladim omogočila boljšo prihodnost.

Verhofstadt pa je vsem odgovoril, da predstavljajo stare recepte, ki niso delovali, zato je po njegovem mnenju potreben nov pristop. "Vrniti se moramo k ideji Jeana Delorsa, ki je začel idejo notranjega trga. Potrebujemo nov način integracije, da bomo lahko napredovali," je povedal kandidat liberalcev.

"Pacienti so zaradi zdravila še bolj bolni"
Glede varčevanja je Ska Keller povedala, da nas trenutno varčevanje vrača v krizo. "27 milijonov ljudi je brez delovnih mest, kar je dokaz, da varčevanje ne deluje, ampak le slabša razmere. Vlagati moramo v zeleno gospodarstvo, v trajnostna delovna mesta, ki bodo omogočala kakovostno življenje. Vlaganje, ne varčevanje - to je ključna ideja," je povedala Kellerjeva. Tudi Cipras se je strinjal, da varčevanje ne deluje in da je treba najti novo rešitev. "Mi smo proti varčevalnim programom, saj se je dolg le nakopičil na ramenih davkoplačevalcev. Potrebujemo celovit pristop k vprašanju dolga, tako da banke postavimo na neki zdrav temelj, da bodo lahko odpisale svoj rdeči dolg, če ne, ga bodo le kopičile," je povedal predstavnik evropske levice. Dodal je: "Pacienti so zaradi zdravila le še bolj bolni."

Schulz je prepričan, da je treba povezati varčevalno politiko z vlaganji v rast in da je prvi korak k temu bančna unija. "Prekiniti moramo začarani krog bančnega dolga in poskrbeti za nadzor nad bankami. Bančna unija je prvi korak, a morajo banke ob tem prevzeti odgovornost za katastrofo, ki so jo storile v Evropi, davkoplačevalci ne smejo plačevati za njihove napake," je povedal Schulz.

Verhofstadt pa je ob tem dodal, da Evropa potrebuje finančno disciplino, saj brez tega ni rasti. "Potrebujemo novo strategijo za rast, nadaljnje zadolževanje ne bo pomagalo," je povedal Verhofstadt, Juncker pa je spregovoril o prizadevanjih, ki so jih vložili v to, da Grčija ne bi izstopila območja evra, saj je to po njegovem mnenju pomembno za stabilnost evropskega gospodarstva.

"Potrebujemo več Evrope in v njej prave politike"
Na vprašanje, zakaj je vredno, da države ostanejo v Evropski uniji, je Ska Keller odgovorila, da bi morali tisti, ki želijo iz Unije, najprej poslušati Evropsko unijo. "Nezaupanje v evropske institucije je velika težava, a obstaja zaupanje v evropski sen. Potrebujemo več Evrope in v njej prave politike. Zato bi volivcem rekla: Uporabite Evropo in jo naredite boljšo," je povedala kandidatka evropskih zelenih. Cipras je prepričan, da so za krizo Evrope in porast evroskepticizma krive države in stranke same, saj govorijo samo o varčevanju. "Ljudem moramo ponuditi alternativo, ta pa ni v varčevanju. EU bo privlačen za mlade in delovne ljudi samo, če to ne bo povezano s trpljenjem, z bolečino in žrtvami," je povedal.

"Ljudje čakajo na drugačno Evropo, ki bo na prvo mesto postavila njihove interese, in ne interese evropskih institucij," je povedal Schulz, Jean-Claude Juncker pa je dejal, da Evropa porabi občutno preveč denarja. "Želim, da tisti, ki delajo, lahko živijo od tega, prizadevam si za minimalno plačo, to je bistvo Evropske unije," je povedal Juncker. Verhofstadt pa je ob tem dodal, da si je treba priznati, da bi bila ukinitev Evrope katastrofa za gospodarstvo. "Kdo bo plačal račun, če se bomo vrnili na nacionalne valute, kdo bo nosil to breme?" se je vprašal Verhofstadt in dodal, da nacionalne valute nikakor niso rešitev.

Peterica se strinja, da so bile sankcije pravi odgovor
Kandidati za predsednika Evropske komisije se seveda niso mogli izogniti vprašanju Ukrajine, kjer so se vsi strinjali, da so bile sankcije proti Rusiji prava odločitev. "Do Putina smo preblagi, proti ljudem v njegovem krogu moramo uvesti ostre sankcije," je prepričan Verhofstadt. Tudi Juncker je dejal, da bi morale biti sankcije proti Rusiji še ostrejše, Schulz pa je dejal: "EU ni vojaška sila, če se lahko izognemo vojaškemu spopadu, ki ni tako neverjeten, moramo to storiti. Sankcije bodo morale biti ostrejše, ob tem pa je treba omogočiti predsedniške volitve v Ukrajini, ki bi lahko bila tudi sogovornica z Rusijo."

Cipras je prepričan, da Evropa še vedno uporablja besedišče hladne vojne, kar ni prava pot naprej. "Le s pogovorom bomo rešili težave. V Ukrajini ne smemo imeti fašistov, Ukrajinci morajo sami odločati o svoji prihodnosti v skladu z ustavnimi določbami - vojaškega posredovanja ne sme biti, le tako bo prevladal mir," je povedal Cipras, Ska Keller pa je ob tem dodala, da je nujno treba najti miroljubno rešitev. "Jasno je treba povedati, da ne bomo sprejeli Putinovih ukrepov, da ne bomo sprejeli priključitve Krima," je dejala Kellerjeva in ob tem spomnila na izvoz orožja iz Evropske unije v Rusijo, ki ga je treba prekiniti. Pozvala je tudi k manjši energetski odvisnosti od Rusije.

Kako ljudem približati Evropo?
Voditeljica je kandidate vprašala tudi, kaj je po njihovem mnenju glavni razlog za nizko udeležbo na evropskih volitvah in zakaj javnosti za Evropo ni mar. Ska Keller je izrazila prepričanje, da ne gre za to, da ljudem ne bi bilo mar, ampak da med ljudmi prevladuje občutek, da se zadeve ne bodo spremenile samo zato, ker bodo oddali svoj glas. "Dokazati moramo, da lahko res spremenimo zadeve. Ljudi moramo ne le pripeljati na volišča, poskrbeti moramo, da bomo njihove želje upoštevali ves čas," je povedala. Verhofstadt je ob tem dejal, da moramo braniti Evropo, ki je do zdaj delovala le na argumentu miru. "Zdaj pa to ni več dovolj. Obljubiti moramo, da lahko popravimo gospodarstvo in zaščitimo delovna mesta," je prepričan predstavnik liberalcev.

Juncker je kot težavo izpostavil to, da nacionalne vlade vse prepogosto odgovornost prelagajo na Evropo, ta pa mora ljudem pokazati, zakaj je pravzaprav nastala in da ščiti njihove interese. "Če ne bi bilo evra, bi bili sredi valutne vojne," je kot eno izmed prednosti Unije izpostavil Juncker. Cipras pa je prepričan, da smo v Evropi priča demokratičnemu primanjkljaju, ljudje ne verjamejo, da bodo s svojim glasom kaj spremenili. "Ko se srečajo voditelji držav Unije pod vodstvom gospe Merklove, se ta občutek še krepi," je povedal Cipras, Schulz pa je dejal, da so bile volitve v preteklosti precej dolgočasne, in izrazil prepričanje, da se je to letos spremenilo.

Številne teme, veliko idej, koliko bo uresničenih?
Kandidati so spregovorili tudi o težnjah po neodvisnosti v Španiji in na Škotskem, o priseljevanju in vprašanju nezakonitih priseljencev, ki pritiskajo na meje Evrope, o korupciji in lobistih, o možnostih, da predsednik Evropske komisije tudi dejansko postane nekdo izmed njih, o prihodnosti povezave, na koncu pa so volivcem povedali, zakaj naj glasujejo prav za njih. Pogovor je pripravila EBU - evropska radiodifuzna zveza, vodila pa ga je italijanska voditeljica Monica Maggioni.

Soočenje si lahko ogledate v spodnjem posnetku (jezik lahko izberete na orodni vrstici).