Sploh prvo televizijsko soočenje te vrste je pripravila televizijska hiša Euronews z univerzo v Maastrichtu in Evropskim mladinskim forumom. V 90-minutni izmenjavi mnenj so se pomerili kandidati štirih najmočnejših političnih skupin za predsednika Evropske komisije, in sicer Jean-Claude Juncker iz Evropske ljudske stranke, Martin Schulz, ki predstavlja socialdemokrate, Guy Verhofstadt iz zavezništva evropskih liberalcev in Ska Keller iz vrst evropskih zelenih. Aleksis Cipras, kandidat evropske levice, je udeležbo zavrnil.

Kot je za Radio Slovenija poročal bruseljski dopisnik Matjaž Trošt, je bila razprava dinamična, na trenutke celo zelo vroča, besedne puščice pa so letele v vse smeri. Debata je bila kot taka popolno nasprotje in drugačna slika evropskih volitev, kot jo je pred tedni ponudilo soočenje med osrednjima kandidatoma evropske ljudske stranke in socialistov. Največ poudarka so namenili evropskemu gospodarstvu, zunanji politiki in evroskepticizmu.

Strinjali so se, da je v EU treba marsikaj spremeniti
Tekmeci so se strinjali, da se da v Evropski uniji marsikaj spremeniti. Liberalci in socialisti pozivajo k popuščanju varčevalnega primeža, predstavnik Evropske ljudske stranke in dolgoletni vodja evroskupine Juncker pa je na to odgovoril, da se zavzema za Evropo, ki "ne sanja, ampak ukrepa" in ki bo ustvarjala službe brez zapravljanja denarja, ki ga nima. Izpostavil je pomen minimalne plače in dodal, da vzdržne rasti ne bo brez urejenih financ. Na vprašanje, ali je evro ogrožen, je odgovoril, da tega vprašanja ni nikoli razumel, in se zavzel za zmanjšanje energetske odvisnosti od Rusije in digitalne odvisnosti od ZDA.

Predstavnica Zelenih, 32-letna Ska Keller je povedala, da imajo na evropskih volitvah konec maja volivci možnost izbire med starimi politikami ali svežimi idejami o tem, kam naj gre Evropska unija. Opozorila je, da je potrebna predvsem razprava o evropskih temah, rešitev za problem nizke volilne udeležbe pa je po njenih besedah prisluhniti ljudem in se z njimi pogovarjati.

Schulz je izpostavil, da državam članicam ne smejo dovoliti, da bi pozitivne evropske zgodbe predstavljale kot nacionalne uspehe, slabe epizode pa kot evropske neuspehe. Verhofstadt pa je ob tem dodal, da Evropska unija potrebuje močno Evropsko komisijo, ki ne bo delovala po nareku posameznih držav, ampak bo samostojna in bo znala prevzeti pobudo.

Vzpon skrajne desnice je skrb vzbujajoč
Ska Keller je Junckerju očitala, da desnosredinske stranke prevzemajo cenena gesla skrajne desnice, da ne bi izgubile volivcev, Verhofstadt pa mu je očital evroskepticizem v lastnih vrstah in to ponazoril s primerom Silvia Berlusconija in Viktorja Orbana. Juncker je zatrdil, da se s skrajno desnico ne bo niti pogovarjal, in poudaril, da mu je ob Berlusconijevih izjavah slabo.

Kandidati so se strinjali, da je treba biti pozoren na vzpon skrajne desnice. Schulz je ob tem dejal, da je zanj kot Nemca nepredstavljivo, da bi lahko v naslednjem sklicu parlamenta sedela stranka, ki propagira nacizem in ideje Adolfa Hitlerja, in je zato volivce pozval, naj to preprečijo. Sicer pa javnomnenjske raziskave evroskeptikom napovedujejo več kot petino sedežev v parlamentu in celo zmagi v Franciji in Veliki Britaniji.

Kaj bi se zgodilo, če ...
Voditelja sta kandidatom postavila tudi pomembno vprašanje o razmerju moči med članicami in institucijami: "Kaj če na koncu nihče od vas ne bo predsednik Evropske komisije, ker bodo članice izbrale nekoga tretjega?" Na vprašanje je odgovoril Verhofstadt, ki je dejal, da je to nepredstavljivo. "Če bi na koncu prišel nekdo tretji, bi bilo to konec evropske demokracije," je povedal in države pozval, naj glede na izid volitev podprejo enega od vodilnih kandidatov.

Najbolje naj bi se odrezal Verhofstadt
Največ možnosti za mesto predsednik Evropske komisije sicer napovedujejo Schulzu ali Junckerju, prve ocene kandidatov, ki so se pojavile po soočenju, pa so pokazale, da naj bi se najbolje odrezal Verhofstadt, za njim Kellerjeva in nato Schulz, najmanj prepričljiv pa naj bi bil Juncker. Naslednje soočenje bo potekalo 15. maja.

Celotno razpravo (v angleškem jeziku), ki jo je predvajal Euronews, si lahko ogledate spodaj.