Predsednik Evropskega parlamenta je med obiskom Slovenije govoril v državnem zboru in priznal, da Evropska unija ni takšna, kot bi si jo želeli ljudje, in tudi sam si je ne želi take, a vseeno moramo ostati v Evropi povezani, saj smo lahko v današnjem svetu zares močni le skupaj.

Med največjimi težavami je izpostavil, da se za reševanje bank namenja stotine milijard evrov, medtem ko mladi ostajajo brezposelni, zato potrebujemo "pravično Evropo, kjer vsi prispevajo k obvladovanju bremen in kjer ne bodo eni imeli le dobičkov, drugi pa bremen".

Po njegovih besedah sta glavni nalogi prekinitev spirale, pri kateri se zadolžitve bank spreminjajo v zadolžitve držav, in uveljavljanje načela, da "banke rešujejo banke". Hkrati je treba premagati posojilni krč in zagotoviti, da bodo imela mala in srednja podjetja, ki v Evropi ustvarijo največ delovnih mest, dostop do posojil.

Temu je treba prišteti še spodbude za tiste, ki zaposlujejo mlade, in imamo recept za rešitev največjega izziva v Evropi danes - visoke brezposelnosti mladih, je prepričan Schulz. "Sprejeti moramo vse ukrepe, da mladi ne bodo s svojimi priložnostmi plačevali krize, ki je niso povzročili sami."

"Navadili smo se govoriti le še o milijardah. Ob začetku krize ste v Sloveniji govorili o 200 milijonih, pozneje že o treh milijardah evrov. Ljudje temu ne morejo več slediti. Zame je že milijon ogromen znesek. Za večino ljudi je že tisoč evrov velik znesek. Moramo se oddaljiti od govorjenja v globaliziranih kontekstih in poskrbeti za ljudi s tisoč evri, njihova usoda je enako pomembna kot usoda banke v težavah."

Vseeno pa ob vseh težavah predsednik Evropskega parlamenta verjame, da "smo lahko močni le skupaj". Čeprav se ljudje bojijo, da jim bo Evropa vzela njihovo nacionalno identiteto, pa po njegovem mnenju ni tako. Njegova vizija je, "da ohranimo nacionalne države in hkrati približamo Evropo nacionalni državi".

"Naše narodnosti in naše nacionalne identitete so pomembne, vendar bodimo iskreni. /.../ Samo s preteklostjo in tradicijo ne moremo zagotoviti prihodnosti in razvoja v 21. stoletju."

EU želja številnih kljub izgubi sijaja
Schulz je sicer svoj govor začel z Ukrajino in izrazil zaskrbljenost zaradi dogajanja v državi, še posebej na Krimu, in upanje, da bo svetu vendarle uspelo preprečiti oboroženi konflikt in razpad države. Ključ za to je po njegovih besedah dialog med sprtimi stranmi. "Dokler se ljudje pogovarjajo, ne streljajo," je poudaril.

Spomnil je na zastave EU-ja, ki so jih vihteli ljudje na Trgu neodvisnosti v Kijevu med protesti proti odstavljenemu predsedniku Viktorju Janukoviču. Te zastave so po njegovem mnenju potrdile, da ostaja EU - čeprav je evropski projekt za številne, še posebej v času krize, izgubil sijaj in so ljudje nad EU-jem razočarani - skupnost vrednot in svobode, v katero si številni želijo.

EU je skupnost držav, ki sodelujejo na podlagi vzajemnega spoštovanja in v katerih veliki ne dajejo naukov malim, je dejal, medtem ko je na Krimu ravno nasprotno. Tam veliki ukazujejo, mali pa bi jim morali slediti, je poudaril kandidat za predsednika Evropske komisije. Pravi način je po njegovih besedah evropski, saj "je moč pravice boljša od pravice močnejšega".

Po govoru je sledila razprava, v kateri je gost odgovarjal na vprašanja poslanskih skupin. Medtem ko so mu v PS-ju, SD-ju, SLS-u in NSi-ju zastavili vprašanja, povezana z ukrepi v boju proti krizi in s prihodnostjo EU-ja, je Jože Tanko iz SDS-a gosta vprašal, kako gleda na stanje v postkomunistični Sloveniji in na dvoličnost SD-ja, ki v tujini glasuje za obsodbo totalitarnih režimov, doma pa noče obsoditi komunističnih zločinov. Obenem je omenil še marsikaj - od arhivov Udbe do množičnih spektaklov s komunističnimi simboli v Stožicah.

Schulz je svoj odgovor na to vprašanje začel z besedami, da so zapleti z mikrofonom, ki sta jih imela tako on kot Tanko, nekaj, kar jima je skupno. "Mislim, je to edina stvar, ki nama je skupna." Na vprašanje ni želel odgovarjati, saj je v Sloveniji na uradnem obisku kot predsednik Evropskega parlamenta in se ne more vmešavati v slovenske notranje zadeve.

Schulz čestital Bratuškovi
Visokega gosta je sprejela tudi premierka Alenka Bratušek, s katero sta med drugim govorila o procesu izhoda Evrope iz krize ter o ukrepih za krepitev gospodarstva in zaposlovanja v državah članicah EU-ja. Beseda je tekla tudi o bližnjih volitvah v Evropski parlament in o razmerah v Ukrajini, ki bodo pomembna tema zasedanja Evropskega sveta prihodnji teden.

Sogovornika sta bila enotna, da je konsolidacijo javnih financ sicer treba nadaljevati, a da morajo biti ukrepi za oživitev rasti namenjeni zlasti povečanju konkurenčnosti gospodarstva in zaposlovanju, še posebej mladih. Oba pa se zavzemata za ohranjanje socialne države.

Schulz je premierki tudi čestital za dosežke njene vlade v preteklem letu, saj da je bilo v kratkem času vloženega veliko napora za napredek, so dodali v kabinetu.

Solidarnost za Schulza
Drugi dan obiska v Sloveniji se je sešel tudi s predstavniki stranke Solidarnost. Kot je po pogovorih povedal član predsedstva Solidarnosti Damjan Mandelc, so Schulzu danes sporočili, da ga bodo po majskih evropskih volitvah - če se jim bo seveda uspelo prebiti v Evropski parlament - podprli kot kandidata za predsednika Evropske komisije.

Mandelc je spomnil, da je Schulz leta 2004 preprečil imenovanje Italijana Rocca Buttiglioneja za evropskega komisarja. Buttiglione naj bi v tedanji komisiji Joseja Manuela Barrosa postal komisar za pravosodje, svobodo in varnost, a so temu številni nasprotovali zaradi njegovega nasprotovanja pravicam istospolno usmerjenih. "In takšno odločnost pričakuje Solidarnost od gospoda Schulza, ko postane predsednik Evropske komisije," je poudaril Mandelc.