To v zadnjem poročilu ugotavlja Evropska komisija, ki je mejo treh odstotkov bruto domačega proizvoda postavila kot pogoj za vstop v evroobmočje.

Poljska, največja izmed pristopnic, bo letos imela šestodstotni primanjkljaj (leta 2003 4,1 odstotka), prihodnje leto pa naj bi ga zmanjšala na 4,5 odstotka. Češka naj bi primanjkljaj zmanjšala z visokih 12,9 odstotka na 5,9 odstotka, leta 2005 pa naj bi imela 5,1-odstotni primanjkljaj. Madžarska naj bi primanjkljaj zmanjšala s 5,9 na 4,9 odstotka BDP-ja.

Med zdajšnjimi članicami bodo triodstotni dovoljeni primanjkljaj poleg Francije in Nemčije presegle še Italija, Grčija, Nizozemska in Portugalska. Višji primanjkljaj ima tudi Velika Britanija, vendar ta država ni članica evroobmočja.

Inflacija v Sloveniji v upadanju, a še visoka
Bruselj za Slovenijo ugotavlja, da je trend inflacije v upadanju, vendar je ta še vedno razmeroma visoka (z 8,6 odstotka v letu 2001 je leta 2003 padla na 5,7 odstotka). Poleg tega komisija ugotavlja, da se je precej visoka rast med leti 1995 in 2002 nekoliko umirila, lani je znašala 2,3 odstotka, letošnja rast naj bi bila 3,2-odstotna, v prihodnjem letu pa naj bi znašala 3,6 odstotka. Glede proračunskega primanjkljaja pa komisija ugotavlja, da je ta celo nekoliko boljši od pričakovanj in da bo v prihodnje ostal stabilen.

Evropska komisija je v spomladanski gospodarski napovedi znižala izglede za gospodarsko rast v evroobmočju. Medtem ko je oktobra lani napovedala, da bo gospodarstvo evroobmočja letos raslo po 1,8-odstotni stopnji, je zdaj napovedala 1,7-odstotno gospodarsko rast za leto 2004, nespremenjene pa je pustila izglede za rast v letu 2005. Bruselj še vedno meni, da bo gospodarstvo evroobmočja prihodnje leto raslo po 2,3-odstotni stopnji.

Napovedana gospodarska rast za petnajsterico nespremenjena
Za celotno Evropsko unijo gospodarske napovedi v primerjavi z oktobrom lani Evropska komisija ni spremenila. Celotni petnajsterici za 2004 še vedno napoveduje 2,0-odstotno gospodarsko rast, za leto 2005 pa rast v višini 2,3 odstotka. Kot je ob tem komisija zapisala v poročilu, pričakovanja temeljijo na dinamiki gospodarske rasti in trgovine v svetu kot tudi na vnovični krepitvi zaupanja proizvajalcev in potrošnikov na območju Unije.

Kot sicer priznava Evropska komisija, se evropsko gospodarstvo vendarle še vedno sooča s tveganji. Po eni strani tveganje predstavlja potencialna nadaljnja krepitev vrednosti evra, nasploh pa tveganje Bruselj za evropsko gospodarstvo vidi v grožnji terorističnih napadov, ki negativno vpliva na zaupanje potrošnikov, še posebej po napadih v Madridu 11. marca letos.

Opozorila članicam EU-ja zaradi visokih primanjkljajev
Evropska komisija pa je ugotovila tudi, da bo šest držav članic evroobmočja - Nizozemska, Italija, Francija, Nemčija, Grčija in Portugalska - ter Velika Britanija letos s previsokimi proračunskimi primanjkljaji prekršilo pravila pakta o stabilnosti in rasti ali pa so na dobri poti, da bi se jim to zgodilo.

Komisija je napovedala, da namerava sprožiti postopek proti Nizozemski in Veliki Britaniji, Italiji pa bo poslala opozorilo zaradi vse višjega proračunskega primanjkljaja. Postopek proti kršiteljicam je prvi korak kaznovanja članic, ki lahko v končni fazi pripelje tudi do visokih finančnih kazni.