Evropa bo morala še naprej igrati vodilno vlogo v boju proti podnebnim spremembam, Slovenija pa bi pri tem lahko dobro izkoristila priložnosti, je opozoril Lenarčič.

"Zeleni dogovor je predsednica Ursula von der Leyen obljubila v prvih sto dneh mandata, kot vidite, pa ga je predstavila že enajsti dan. Tako da komisija s tem predlogom misli resno," je dejal evropski komisar za humanitarno pomoč in krizno upravljanje ob obisku v Ljubljani. Tudi sicer si želi uspeha zelenega dogovora, s katerim naj bi Evropa do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina.

"Bolj bo svet uspešen pri omejevanju negativnih posledic podnebnih sprememb, manj bo dela zame, manj bo dela za komisarja, odgovornega za upravljanje kriz," je dejal Lenarčič.

Izrazil je pričakovanje, da bodo članice zeleni dogovor obravnavale resno. "Po eni strani predstavlja velik izziv, po drugi pa veliko priložnost, in želel bi si, da bi bila Slovenija med tistimi državami, ki bodo to priložnost dobro izkoristile," je poudaril Lenarčič.

Na področju zelenega dogovora vidi tudi največje izzive za Slovenijo v prihodnjih letih. "Mislim, da smo tu v nedavni preteklosti sprejemali odločitve, zaradi katerih bo doseganje podnebnih ciljev za Slovenijo težje, kot bi bilo sicer, ampak je še vedno mogoče," je dejal.

Slovenijo čakajo tudi strukturne reforme, ki jih Evropska komisija Sloveniji že dlje časa priporoča. "To je za Slovenijo dobro in v njenem interesu je, da bodo dolgoročno zdržali pokojninski sistem, zdravstveni sistem, dolgotrajna oskrba starejših in dobra fiskalna kondicija," je še dejal komisar in izrazil je razočaranje nad dosežki podnebne konference Združenih narodov v Madridu, ki se je v nedeljo končala s kompromisnim dogovorom o nujnosti ukrepanja za doseganje ciljev glede dviga temperature, a z odložitvijo odločanja o knjigi pravil za izvajanje pariškega sporazuma na leto 2020.

Dogodki v Madridu po Lenarčičevem mnenju potrjujejo, da mora EU še naprej igrati vodilno vlogo na tem področju. A brez sodelovanja preostalega sveta ne bo šlo. "Unija sama je odgovorna za manj kot deset odstotkov toplogrednih plinov. Tako da, če ne bodo sledili tudi drugi, ne bomo prišli daleč," je opozoril.

Pri arbitraži je treba počakati sodbo sodišča

Dotaknil se je tudi vprašanja uresničevanja arbitraže o meji med Slovenijo in Hrvaško in tožbe Slovenije proti Hrvaški na Sodišču EU-ja zaradi neuresničevanja evropskega prava v povezavi s tem, kako bo glede tega vprašanja deloval kot novi evropski komisar iz Slovenije. Po njegovem mnenju ne bi bilo primerno, da bi se nova Evropska komisija ukvarjala s tem vprašanjem, "dokler je zadeva še pred sodiščem". "Mnenje pravobranilca je samo ena od etap. Zdaj je treba počakati na sodbo sodišča. To lahko sledi mnenju pravobranilca, lahko pa tudi ne. Več od tega ne bi komentiral," je dejal.

Ob tem je zagotovil, da bo, če se bo s tem vprašanjem Evropska komisija morala ukvarjati, "zagovarjal načelo spoštovanja vladavine prava, vključno z izvajanjem sodnih razsodb". K oblikovanju mnenja lahko sicer Evropsko komisijo sredi postopka pozove Sodišče EU-ja, a le če bo pred tem prevzelo tožbo v obravnavo. Generalni pravobranilec je prejšnji teden Sodišču EU-ja to odsvetoval.

Zaupanje, da bo Lenarčič odigral svojo vlogo in zastopal interese Slovenije v novi Evropski komisiji je izrazil tudi premier Šarec. "Vedno bo deloval tako, da bo v interesu Slovenije, da ne bo nikoli škodoval Sloveniji. Verjamem, da si bo znotraj komisije tudi uspel izboriti takšen položaj, kot je to potrebno, da bomo lahko nekoliko močnejši, ne glede na to, da komisar ne zagovarja države neposredno," je dejal Šarec.

Lenarčiča je pohvalil tudi kot proaktivnega komisarja, "ki išče rešitve". "Ne išče problemov za vsako rešitev, ampak obratno," je dejal Šarec in dodal, da je njegovo delo pohvalila tudi predsednica komisije von der Leynova. Poudaril je predvsem njegovo hitro odzivanje na rušilni potres v Albaniji in zagotavljanje nujne pomoči EU-ja tej državi.

Kaj sploh mora početi ta komisar?

Evropski komisar za humanitarno pomoč in krizno upravljanje Janez Lenarčič je v okviru svojega prvega delovnega obiska v kateri izmed članic EU-ja v Ljubljani sodeloval tudi na okrogli mizi z naslovom EU in krizno upravljanje: med globalnimi izzivi in domačimi rešitvami, ki so jo pripravili predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji v sodelovanju s Slovensko tiskovno agencijo (STA) in Evroatlantskim svetom Slovenije.

Lenarčič je orisal delokrog svojega resorja, ki sloni na dveh stebrih ‒ na zagotavljanju humanitarne pomoči in upravljanju mehanizma civilne zaščite. Njegov cilj je, da bi bil EU po petih letih, ko bo končeval mandat, predvsem sposobnejši zagotavljati hitro in učinkovito humanitarno pomoč ljudem, ki jo potrebujejo.

"Hkrati si želim, da bi bilo takih potreb po pomoči manj. Vendar se zavedam, da je to morda pobožna želja," je dejal komisar. Zaradi podnebnih sprememb, ki prinašajo predvsem večjo intenzivnost in pogostost naravnih nesreč, bo teh potreb verjetno več, bo pa skušal doseči, da bo EU bolje pripravljen nanje.

"Brez ukrepanja pa bodo posledice teh pojavov neobvladljive," je opozoril komisar. V tem smislu namerava dejavno podpirati ambicijo nove predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, da bo komisija "bolj geopolitična" ‒ znotraj bolj povezana in bolj ambiciozna v svetu. "Kar je v skupnem interesu EU-ja, je običajno tudi v interesu Slovenije," je prepričan Lenarčič, ki je resor prevzel s 1. decembrom.

Da bo dosegel boljšo pripravljenost EU-ja na tem področju, bo imel njegov resor v naslednji finančni perspektivi na voljo enajst milijard evrov, od tega 1,4 milijarde za zagotavljanje mehanizma civilne zaščite. V resorju ima okoli 900 zaposlenih, ki delujejo tudi v 40 državah po svetu, kjer EU zagotavlja humanitarno pomoč.

Humanitarna pomoč je namenjena ljudem, ki se znajdejo v kriznih razmerah, in sicer zunaj EU-ja. Unija je največja donatorica tako humanitarne kot tudi razvojne pomoči. Vendar pa to ne sme biti mehanizem za upravljanje npr. migracij, je opozoril Lenarčič. "Kdor potrebuje pomoč, jo mora dobiti," je poudaril.

Več pomoči, manj migracij?

Vendarle pa je zagotavljanje humanitarne pomoči povezano s problemom migracij. Pogoste humanitarne krize namreč pospešujejo migracije, hitra in učinkovita humanitarna pomoč pa tovrstne pritiske zmanjšuje, je prepričan komisar. To področje je sicer v pristojnosti njegovih drugih komisarskih kolegov, s katerimi pa sodelovanje dobro poteka, je pojasnil.

Pohvalil je še Slovenijo kot "humanitarno velesilo"; glede na prebivalca je Slovenija v samem vrhu pri zbiranju humanitarne pomoči. Enako pri zagotavljanju civilne zaščite, kjer je v samem vrhu po številu prostovoljnih gasilcev glede na prebivalca. Skromnost zaradi majhnosti zato ni potrebna, je še dejal Lenarčič.

Na okrogli mizi so sicer razpravljali o številnih vidikih zagotavljanja tako humanitarne pomoči kot izkoriščanja evropskega mehanizma civilne zaščite in izkušenj iz različnih naravnih in drugih nesreč. Slovenija je ta mehanizem aktivirala leta 2014 ob uničujočem žledu. Lenarčič pa je moral že tretji dan svoje službe odpotovati v Albanijo, ki jo je prizadel rušilni potres.

Na okrogli mizi so sodelovali še Tatjana Miškova z direktorata za multilateralo, razvojno sodelovanje in mednarodno pravo na zunanjem ministrstvu, namestnik direktorja uprave za zaščito in reševanje Stanislav Lotrič, generalna sekretarka Rdečega križa Slovenije Cvetka Tonin, predsednik Gasilske zveze Slovenije Janko Cerkvenik ter predavateljica na Fakulteti za družbene vede Jelena Juvan.