Ursula von der Leyen. Foto: Reuters
Ursula von der Leyen. Foto: Reuters

Za komisarsko ekipo pod vodstvom Nemke je glasovalo 461 evropskih poslancev, 157 jih je bilo proti, 89 vzdržanih.

Odhajajoči predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je na Twitterju takoj po potrditvi v parlamentu čestital svoji naslednici. "Danes se zate začenja novo potovanje. Vem, da bomo pod tvojim vodstvom videli močnejšo, bolj zeleno in digitalno Evropsko unijo," je poudaril in ji zaželel vse najboljše.

"V prihodnjih petih letih si bomo prizadevali za to, ker je tako prav, ne ker je preprosto," je dejala Ursula von der Leyen, ki bo prihodnjih pet let na čelu nove komisije. Ta bo uradno začela delati 1. decembra. Na začetku nagovora je najprej poudarila dediščino žametne revolucije na Češkoslovaškem s citatom Vaclava Havla. "Delaj za nekaj, ker je dobro, ne zato, ker ima možnosti za uspeh."

Evropska komisija bo začela z delom

Po njenih besedah bo prvič zdaj imel vsak komisar tudi spolno uravnotežen kabinet. Vsak bo imel svoje naloge, a skupaj bodo ena ekipa, ki dela v skupnem evropskem interesu, je napovedala. "Mi smo pripravljeni, a predvsem Evropa je pripravljena. Moje sporočilo je preprosto: začnimo delati," je poudarila.

V 27-članski komisiji (Velika Britanija ni predlagala kandidata) je 12 žensk, kar je največ doslej. Nova ekipa ima v povprečju 56 let, najmlajši je 29-letni Litovec Virginijus Sinkevičius, ki bo vodil resor za okolje, oceane in ribištvo, najstarejši 72-letni Španec Josep Borrell pa bo zunanjepolitični predstavnik Unije. Najdaljši komisarski staž ima Slovak Maroš Šefčovič. Slovenski komisar Janez Lenarčič je odgovoren za resor za krizno upravljanje.

Lenarčič: "Pot ne bo lahka"

"Sem evropski komisar, vendar sem iz Slovenije in tega ne bom pozabil," je danes po glasovanju o novi Evropski komisiji v Evropskem parlamentu v Strasbourgu povedal Lenarčič.

Lenarčič:
Lenarčič: "Sem evropski komisar, vendar sem iz Slovenije." Foto: EPA

Komisija je po njegovih besedah dobila močan mandat za svoj program, je pa šele na začetku poti: "Pot ne bo lahka, tudi za resor, ki je bil poverjen meni, ne."

Kot je pojasnil, gre za učinkovito odzivanje na krize in zagotavljanje pomoči, pri čemer ne bi smelo biti napak. Nesreč in katastrof je več, zagotovljenih pa ni dovolj sredstev, medtem ko evropska javnost pričakuje hiter in ustrezen odziv.

"Izzivov ne podcenjujem," je poudaril novi komisar iz Slovenije. Tudi v primeru nedavnega potresa v Albaniji se je po njegovih besedah pokazalo, da ima EU na razpolago učinkovite mehanizme za pomoč.

Von der Leynova v ospredje postavlja podnebne spremembe in digitalizacijo

V svojem 45-minutnem nagovoru je nova predsednica Evropske komisije med drugim poudarila, da svet bolj kot kdaj koli prej potrebuje vodilno vlogo EU-ja, kar je treba med drugim pokazati tudi Balkanu, s katerim Unija deli skupno usodo. "Naša vrata ostajajo odprta," je von der Leynova sporočila temu območju. Kot je znano, so oktobra ustavili začetek pristopnih pogajanj EU-ja s Severno Makedonijo in Albanijo.

Pričakovano je med ključnimi nalogami nove komisije vprašanje varovanja podnebja. "To je eksistenčno vprašanje za Evropo in svet." Kot je dejala von der Leynova, vidimo Benetke pod vodo, portugalske gozdove v plamenih. "Ne smemo izgubljati časa v boju proti podnebnim spremembam, hitreje ko se bo Evropa odzvala, bolje bo za naše državljane in gospodarstvo," je poudarila in dodala, da potrebujemo zeleni dogovor za Evropo.

Foto: Reuters
Foto: Reuters

Dotaknila se je tudi vprašanja vladavine prava in dejala, da mora veljati v vseh državah EU-povezave, s čimer je dala jasno vedeti Poljski in Madžarski, da se o demokratičnih standardih ne da pogajati. "Glede vladavine prava ne more biti nobenega kompromisa. Nikoli ga ne bo."

Velik poudarek ja namenila tudi digitalizaciji, brez katere pravi, da ni prihodnosti. Po njenem mnenju prinaša olajšanje na številnih področjih, a računalniki ne zmorejo vsega, empatija ostane ljudem.

Kultura tudi v imenu področja komisarke

Po tem, ko je bila deležna številni kritik iz vrst evropskih poslancev, je predsednica komisije popustila in danes sporočila, da bo v nazivu portfelja bolgarske komisarke Mariye Gabriel tudi kultura.

Glede migracij mora Evropa po besedah nove predsednice komisije najti rešitve, ki bodo delovale za vse. "Nekaj je gotovo: Evropa bo vedno ščitila tiste, ki potrebujejo mednarodno zaščito." Po njenem je v interesu Evrope, da se tisti, ki ostanejo, vključijo v našo družbo, treba pa je tudi poskrbeti, da tisti, ki niso upravičeni ostati, odidejo domov. Zavzela se je tudi za spremembo azilnega sistema in okrepitev sodelovanja z državami izvora. "Ne bo preprosto. A gre za pravo stvar," je poudarila.

Glede brexita: Vezi med narodi so nezlomljive
Glede brexita je napovedala, da bo nova komisija spoštovala odločitev britanskega ljudstva, iskala rešitve za skupne izzive, še posebej varnostne. "A kar koli bo prinesla prihodnost, meni je jasno, vezi in prijateljstvo med našimi narodi so nezlomljive," je poudarila.

Napovedala je še, da bo Evropa vodilna v boju proti raku, komisija bo prihodnje leto predstavila obsežen načrt boja proti tej bolezni, zaradi katere je pred leti umrla tudi njena 11-letna sestra.

Ekipa komisarjev, ki bo na čelu EU-ja prihodnjih pet let. Foto: EPA
Ekipa komisarjev, ki bo na čelu EU-ja prihodnjih pet let. Foto: EPA

Komisija zaseda ob sredah
Komisijo v ožjem pomenu besede sestavlja kolegij 27 komisarjev, ki ga vodi predsednik ob pomoči podpredsednikov, a za njimi je velikanska organizacija z okoli 25.000 zaposlenimi: uradniki, strokovnjaki, prevajalci, tolmači in pisarniškim osebjem, ki delujejo v sklopu delovnih oddelkov, imenovanih generalni direktorati. Komisarji se sestajajo enkrat tedensko, praviloma je to ob sredah v Bruslju.

Evropski poslanci so potrdili tudi proračun za 2020
Evropski poslanci so potrdili proračun EU-ja za prihodnje leto. Svet EU-ja, drugi proračunski organ Unije, ga je potrdil v ponedeljek, tako da je evropski proračun za leto 2020 zdaj dokončno sprejet. Petina proračuna, v katerem je 153,6 milijarde evrov namenjenih za plačila, bo šla za podnebne ukrepe.

Zadnji proračun v trenutnem večletnem finančnem okviru EU 2014–2020 naj bi spodbudil tudi naložbe za raziskave, infrastrukturo in mlade. Skupna raven obveznosti v proračunu za leto 2020 znaša 168,7 milijarde evrov, kar je 1,5 odstotka več od proračuna za letos, plačila pa obsegajo 153,6 milijarde evrov, kar je 3,4-odstotna rast glede na letos.

Kdo so novi komisarji?

Janez Lenarčič (Slovenija): za krizno upravljanje
Johannes Hahn (Avstrija): za proračun in administracijo
Phil Hogan
(Irska): za trgovino
Mariya Gabriel (Bolgarija): za inovacije in mladino
Nicolas Schmit (Luksemburg): za delovna mesta
Paolo Gentiloni (Italija): za gospodarstvo
Janusz Wojciechowski (Poljska): za kmetijstvo
Elisa Ferreira (Portugalska): za kohezijo in reforme
Oliver Varhelyi (Madžarska): za soseščino in širitev
Stella Kyriakides (Ciper): za zdravstvo
Didier Reynders (Belgija): za pravosodje
Adina-Ioana Valean (Romunija): za promet
Helena Dalli (Malta): za enakopravnost
Thierry Breton (Francija): za notranji trg
Ylva Johansson (Švedska): za notranje zadeve
Kadri Simson (Estonija): za energijo
Jutta Urpilainen (Finska): za mednarodno partnerstvo
Virginijus Sinkevičius (Litva): za okolje in oceane
Maroš Šefčovič (Slovaška): za medinstitucionalne odnose in prihodnost (tudi podpredsednik)
Vera Jourova (Češka): za vrednote in transparentnost (tudi podpredsednica)
Dubravka Šuica (Hrvaška): za demokracijo in demografijo (tudi podpredsednica)
Josep Borrell (Španija): visoki zunanjepolitični predstavnik (tudi podpredsednik)
Margaritis Schinas (Grčija): spodbujanje evropskega načina življenja (tudi podpredsednik)
Valdis Dombrovskis (Latvija): za finančne storitve (tudi izvršni podpredsednik)
Frans Timmermans (Nizozemska): za podnebno ukrepanje (tudi izvršni predsednik)
Margrethe Vestager (Danska): za konkurenco (tudi izvršna podpredsednica za digitalne teme)

Potrjena Evropska komisija