Lani sta tako 23,7 odstotka prebivalstva v Evropski uniji ogrožali revščina ali socialna izključenost, kar je na ravni iz leta 2008 in več kot leta 2009, ko je revščina ogrožala 23,3 odstotka prebivalcev EU-ja.

Za merjenje tovrstne ogroženosti se spremljajo trije elementi, in sicer stopnja dohodkovne revščine, gmotne prikrajšanosti in življenja v t. i. gospodinjstvu z nizko delovno intenzivnostjo.

Najslabše v Bolgariji, najbolje na Češkem
Največji delež ljudi, ki tvegajo revščino ali socialno izključenost, živi v Bolgariji, najnižji pa na Češkem. V Bolgariji je revščina ogrožala kar 41,3 odstotka ljudi, v Romuniji, ki sledi, 37,3 odstotka, na tretjem mestu pa je Grčija s 35,7 odstotka.

Sedma na tej lestvici je Hrvaška, kjer ima približno 803.000 ljudi ali nekaj več kot 19 odstotkov manj kot 24.000 kun (3.158 evrov) letnih prihodkov. To je namreč znesek, ki na Hrvaškem predstavlja prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo. Stopnja revščine je sicer bolj izražena v notranjosti države kot ob obali.

Na drugi strani lestvice, torej z najmanjšim deležem tistih, ki jim grozi revščina ali socialna izključenost, so poleg Češke, kjer v takšnih razmerah živi 14 odstotkov prebivalcev, še Švedska s 16 odstotki, Nizozemska in Finska s 16,8 odstotka ter Danska in Francija s 17,7 odstotka ljudi.

Najslabši trend v Grčiji ...
Med članicami EU-ja je stopnja tveganja revščine in socialne izključenosti od leta 2008 do 2015 narasla v 15 državah, pri čemer je bil ta porast najvišji v Grčiji (z 28,1 odstotka v letu 2008 na 35,7 odstotka v 2015 oziroma za 7,6 odstotne točke). Sledijo Ciper s 5,6 odstotne točke, Španija (4,8), Italija (3,2) in Luksemburg s tremi odstotnimi točkami.

... najboljši pa na Poljskem
Največji padec stopnje tveganja revščine in socialne izključenosti je medtem imela Poljska (s 30,5 odstotka na 23,4 odstotka oziroma 7,1 odstotne točke), sledijo Romunija (6,9 odstotne točke), Bolgarija (3,5) in Latvija (3,3).

Glede na dohodkovno revščino je 17,3 odstotka prebivalstva EU-ja ogrožala revščina. Podatki za posamezne države sicer variirajo, kažejo pa, da v povezavi s socialnimi transferji revščina grozi vsakemu četrtemu prebivalcu Romunije in vsakemu petemu v Latviji, Litvi, Španiji, Bolgariji, Estoniji, Grčiji, Italiji in na Portugalskem. Najnižje deleže takšnega tveganja pa so izmerili na Češkem, Nizozemskem, Danskem, Slovaškem in Finskem.

Materialno prikrajšanje je leta 2015 v EU-ju trpelo 8,1 odstotka prebivalstva. Ta odstotek se je v primerjavi z letoma 2014 in 2008 sicer nekoliko zmanjšal. V Bolgariji je bilo materialnih hudo prikrajšanih največ ljudi, in sicer 34,2 odstotka, sledita Romunija in Grčija. Najmanj, torej pod petimi odstotki, pa je bilo materialno prikrajšanih na Švedskem, Finskem, Danskem, Nizozemskem, v Luksemburgu, Avstriji, Nemčiji, Estoniji in Franciji.

10,5 odstotka celotnega prebivalstva EU-ja, starega do 59 let, je živelo v gospodinjstvih z nizko delovno intenzivnostjo. Na tem področju je najslabše v Grčiji (16,8-odstotni delež), sledita Španija in Belgija. Na drugi strani lestvice sta Luksemburg in Švedska.