Trenutni zakonski osnutek namreč predvideva, da se mora volitev udeležiti vsaj četrtina vseh litovskih volicev, v nasprotnem primeru so te neveljavne, je minuli teden poročal EUobserver.

Osnutek zakona, ki predvideva vsaj 25-odstotno volilno udeležbo tudi na evrovolitvah, ki bodo v začetku junija prihodnje leto, torej mesec dni po predvidenem vstopu desetih novih članic v Evropsko unijo, litovskim politikom povzroča skrbi predvsem zato, ker trenutna praksa kaže, da je volilna udeležba v državi, pa tudi v sedanjih državah članicah EU zelo nizka.

V nekaterih evropskih regijah je ta namreč celo manj kot 20-odstotna, na nedavnih litovskih delnih volitvah pa so zabeležili vsega zgolj 13-odstotno volilno udeležbo, navaja EUobserver.

Med razloge za tako nizko udeležbo na volitvah poslanci v litovskem parlamentu navajajo majhno zanimanje volilcev in njihovo "utrujenost", saj so o evropskih zadevah že odločali na majskem referendumu o vstopu Litve v EU.

Poslanec socialnoliberalne stranke Vytautas Kvietkauskas namerava tako po poročanju EUobserverja podpreti dopolnilo k osnutku omenjenega zakona, ki bi razveljavil sedanjo pogojenost veljavnosti volitev z višino volilne udeležbe. Kot je za EUobserver povedal Kvietkauskas, takšen zakon ni v veljavi v nobeni izmed članic povezave. Dodal je še, da upa na podporo kolegov, saj bi se Litva lahko le tako izognila možni ponovitvi volitev.

Avtorji osnutka omenjenega zakona pa se ne nameravajo predati. Po besedah predsedujočega delovni skupini Justinasa Karosasa, ki je pripravila sporni zakonodajni predlog, bi pogoj vsaj četrinske udeležbe volilnega telesa pomagal dvigniti "državljansko zavednost" in pripravil politike, da bi pred volitvami vložili več truda v svoje delo. Sicer bo parlament o osnutku razpravljal oktobra, še dodaja EUobserver.