Referendum je dobil zeleno luč, saj so njegovi predlagatelji zbrali več kot deset odstotkov podpisov celotnega prebivalstva ali 300.000 podpisov, ki so potrebni za razpis referenduma. Predlagateljici referenduma sta stranki Domovinska unija ter Litovska kmečka in zelena zveza, ki jo vodi Ramunas Karbauskis, sicer eden izmed največjih lastnikov zemlje v Litvi.

Razpisu referenduma nasprotujejo vladajoči socialni demokrati in tudi predsednica Dalia Grybauskaite, ki je dejala, da bi bilo glasovanje v korist referendumu enako, "kot če bi glasovali proti članstvu Litve v Evropski uniji".

Refrendum maja ali junija
Parlament mora razpisati datum referenduma, ki bo med majem in junijem letos. Za njegovo uspešnost bo potrebna več kot 50-odstotna udeležba, zanj pa mora glasovati najmanj tretjina volivcev.

Litva je sicer leta 2004, ko je postala članica EU-ja, obljubila, da bo razveljavila zakon o prepovedi prodaje zemlje tujcem, zaradi česar ji je Evropska unija ponudila prehodno obdobje do maja.

Strah pred tujim kapitalom
Podporniki zakona o prepovedi prodaje kmetijskih zemljišč se namreč bojijo, da bi se v nasprotnem primeru cene nepremičnin dvignile do te mere, da bi bile Litovcem popolnoma nedosegljive.

Vprašanje lastništva zemlje je v Litvi pereče vprašanje, predvsem zaradi zgodovinske zasedbe države. "Litovci so zelo čustveno navezani na svojo zemljo. Pravimo, da je žalosten človek videti, 'tako kot da bi ravnokar prodal zemljo'," je pojasnil vodja statističnega urada v Vilni Valdas Gaidys. Glede na javnomnenjske raziskave, prodaji zemlje tujcem nasprotujeta dobri dve tretjini vseh prebivalcev Litve.

"Če bo referendum uspešen, bo Litva v jasnem prekršku s pravili EU-ja, saj bo preprečevala prost pretok kapital," je dejal profesor z univerze Romeris v Vilni Mykolas Romeris. Litva bi bila najverjetneje deležna sankcij Evropskega sodišča, onemogočeno bi imela financiranje iz evropskih skladov.