Evropska unija je leta 2001 sprejela cilj prepoloviti število smrtnih žrtev prometnih nesreč do leta 2010. Foto: EPA
Evropska unija je leta 2001 sprejela cilj prepoloviti število smrtnih žrtev prometnih nesreč do leta 2010. Foto: EPA
Ena najhujših nesreč v slovenski prestolnici se je zgodila avgusta lani, ko je pred predorom Golovec umrlo sedem ljudi. Foto: Policija

V slovenski prestolnici je lani umrlo 12,98 človeka na 100.000 prebivalcev, na drugo najslabše mesto pa se je uvrstila Riga, kjer je lani umrlo 9,69 človeka na 100.000 prebivalcev. Podatki so bili predstavljeni v okviru drugega evropskega dneva varnosti v cestnem prometu, ki je letos posvečen prometni varnosti v mestih.

Osrednji dogodek, na katerem bodo potekale razprave o ranljivih udeležencih v prometu, boljšem urbanističnem načrtovanju mest s ciljem izboljšanja prometne varnosti in o izboljšanju prometne kulture državljanov Unije, bo v Parizu, številni drugi pa bodo potekali tudi na lokalni ravni v posameznih članicah.

Evropska unija si je zadala nalogo prepoloviti število žrtev v prometu
Leta 2001 je bil na ravni Evropske unije sprejet cilj prepoloviti število smrtnih žrtev v prometu do leta 2010. Po podatkih Evropskega sveta za prometno varnost se je število smrtnih žrtev v prometu v članicah EU-ja do leta 2007 na letni ravni povprečno znižalo za 4,2 odstotka. Da bi dosegli zastavljeni cilj, pa bi morala biti ta številka pri 7,4 odstotka, kar je za zdaj uspelo le Franciji, Luksemburgu in Portugalski.

Po podatkih sveta se prometna varnost izboljšuje v evropskih prestolnicah, saj se je v povprečju število smrnih žrtev zmanjšalo za 5,3 odstotka na leto. A kot kaže, slovenska prestolnica ni ena takšnih. Ljubljana se je v razvrstitvi prestolnic EU-ja odrezala najslabše, število smrtnih žrtev se je v povprečju povečalo za štiri odstotke.

A. M.