Poslanci in poslanke so v primeru omenjenih dveh držav govorili tudi o zastalem procesu po 7. členu pogodbe EU-ja, ki v skrajnem primeru predvideva odvzem glasovalnih pravic kršiteljici evropskih vrednot.

Ta proces je že leta v zastoju, saj med članicami ni zadostne podpore kakršnemu koli premiku. Za sankcije je sicer potrebno soglasje, ki ga zaradi vzajemne podpore med Budimpešto in Varšavo ni mogoče doseči, pa tudi nekatere druge članice temu niso naklonjene.

Politične skupine so večinoma ponavljale že prej izražena stališča glede Madžarske in zakona, ki po mnenju Evropske komisije diskriminira pripadnike skupnosti LGBTIQ.

Podpredsednica Evropske komisije za vrednote in preglednost Vera Jourova je ponovila, da se po oceni komisije razmere na Poljskem in Madžarskem ne izboljšujejo. Za komisijo je po njenih besedah bistveno, da ta tema ostaja na dnevnem redu, vse dokler obstajajo razlogi za sprožitev tega procesa. Ob tem je spomnila, da je za sankcije potrebno soglasje.

V razpravi je sodeloval tudi slovenski zunanji minister Anže Logar v vlogi visokega predstavnika, ki v času slovenskega predsedovanja zastopa Svet EU-ja v odnosih z Evropskim parlamentom.

Evropska poslanka iz liberalne skupine Renew Valerie Hayer ga je izzvala, naj slovensko predsedstvo, ki trdi, da je vladavina prava v srčiki predsedovanja, to dokaže z obrambo vladavine prava na Madžarskem in Poljskem ter naj ne sodeluje z neliberalnim madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom.

V odziv na kritike glede nedejavnosti v tem procesu je spomnil, da je Unija postopek v primeru Poljske sprožila decembra 2017 in da so se od takrat zvrstila štiri zaslišanja, tri v letu 2018 in eno junija letos, vmes pa je bilo sedem predsedstev. V primeru Madžarske pa se je postopek začel septembra 2018 in od takrat so bila tri zaslišanja, dve v letu 2019 in eno junija letos. Poudaril je tudi, da zaradi epidemičnih razmer ni bilo mogoče izvajati zaslišanj.

Ob tem je dejal, da sicer ne more prejudicirati dejavnosti v prihodnjih šestih mesecih, a da zaslišanje v okviru 7. člena je na preliminarnem dnevnem redu slovenskega predsedstva. Predvideno naj bi bilo zaslišanje na decembrskem zasedanju ministrov EU-ja za evropske zadeve.

Logar je sicer danes v Evropskem parlamentu poudaril, da slovensko predsedstvo pripisuje velik pomen spoštovanju pravne države in varstvu temeljnih pravic. Poudaril je skupno odgovornost za spodbujanje skupnih vrednot in zatrdil, da bo slovensko predsedstvo uporabilo orodja, ki so na voljo, in spodbujalo skupno kulturo pravne države v EU-ju.

Pozivi, da se Madžarski ne odobrijo sredstva

Številni evropski poslanci in poslanke so na zasedanju v Strasbourgu pozvali, naj se Madžarski prepreči dostop do evropskih sredstev zaradi zakona, ki po oceni Evropske komisije diskriminira skupnost LGBTIQ.

Vprašanje pravic oseb LGBTIQ (lezbijke, geji, biseksualci, transspolne in interspolne ter queer osebe) na Madžarskem je zaznamovalo junijski vrh EU-ja, o katerem so danes razpravljali v Evropskem parlamentu. Več virov je junija poročalo, da sta na vrhu Madžarski v bran stopili le Slovenija in Poljska, vsi drugi so izražali zaskrbljenost.

Predsednica komisije Ursula von der Leyen je danes znova poudarila, da bo komisija za zavarovanje temeljnih vrednot Unije uporabila vse vzvode, ki jih ima kot varuhinja pogodb EU-ja, če Madžarska ne bo umaknila spornega zakona. Pri tem je poudarila tudi mehanizem pogojevanja uporabe evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava, ki naj bi ga začela uporabljati jeseni, in pomen ustrezne zaščite evropskih sredstev za okrevanje.

Ni pa von der Leyen potrdila torkovega poročanja nemških medijev, da komisija še ni pripravljena podati pozitivne ocene za madžarski načrt za okrevanje zaradi nezadostnih zagotovil o zaščiti pred zlorabo sredstev. V komisiji sicer uradno pravijo, da ocena načrta še poteka in v tej fazi ne morejo podati nobene predhodne ocene.

Številni evropski poslanci in poslanke iz večine političnih skupin v parlamentu so bili zelo kritični do omenjenega madžarskega zakona, liberalci in zeleni pa poudarjajo tudi, da je treba jasno povezati spoštovanje vladavine prava z dostopom Madžarske do evropskih sredstev.

Vodja liberalne skupine Renew Dacian Ciolos je poudaril, da komisija ne bi smela odobriti madžarskega načrta za okrevanje, dokler madžarski premier Viktor Orban ne izpolni vrste pogojev.

V skupini zelenih poudarjajo, da Madžarska razume samo jezik denarja in da je treba vrednote jasno povezati z denarnico. Opozarjajo tudi, da je treba ukrepati takoj, ne šele jeseni.

Tudi vodja konservativne Evropske ljudske stranke (EPP) Manfred Weber je poudaril, da je madžarski zakon sramota, in napovedal, da bodo v EPP-ju, iz katerega je Orbanova stranka Fidesz marca izstopila, podprli skupno resolucijo, ki jo bo parlament sprejel v četrtek.

Opozorila tudi glede Slovenije

Vodja skupine socialdemokratov S&D Iratxe García Pérez je pozvala k jasnemu odzivu na dogajanje na Madžarskem, češ da je treba preiti od odzivanja k ukrepanju, ter opozorila na podobne težnje na Poljskem in tudi v Sloveniji.

V evropski levici so opozorili, da zgolj obsodba zakona ni dovolj, in bili kritični, da se ponavlja evropska komedija, v kateri EU izraža skrbi, a se nič ne zgodi. Tudi oni so ob tem opozorili na napade na svobodo medijev v Sloveniji in prepoved umetne prekinitve nosečnosti na Poljskem.

Madžarska uživa podporo skrajne desnice

Madžarski zakon so medtem podprli v skrajno desni skupini Identiteta in demokracija (ID), kjer menijo, da je odziv Unije na ta zakon "proti pedofiliji" škandalozen, saj da želi Madžarska zgolj obvarovati otroke pred, kot pravijo, propagando vse agresivnejše skupnosti LGBTIQ.

V evroskeptični skupini Evropskih konservativcev in reformistov (ECR), ki vključuje tudi skrajno desne stranke Vox in Bratje Italije, pa so bili kritični, da je razprava osredotočena na Madžarsko, namesto na po njihovem mnenju resna vprašanja.

Logar: V Uniji ni prostora za homofobijo

Logar je v imenu Sveta EU-ja poudaril, da v Uniji ni prostora za homofobijo in da nihče ne bi smel čutiti potrebe po tem, da skriva svoj jaz iz bojazni pred diskriminacijo, sovraštvom in nasiljem. Družinsko pravo in šolski kurikul sta resda v pristojnosti članic, vendar pa je načelo nediskriminacije temeljni del zakonodaje EU-ja, je še poudaril.