Na novinarsko vprašanje, ali bo umaknil zakon, je Orban odgovoril zgolj, da ta že velja. Poudaril je, da ne gre za zakon o homoseksualcih, ampak o pravicah otrok in staršev.

Glede pravic pripadnikov skupnosti LGBTIQ (lezbijke, geji, biseksualci, transspolne in interspolne osebe ter queer) na Madžarskem pa je dejal, da je on borec za njihove pravice.

"V komunističnem režimu je bila istospolna usmerjenost kaznovana in jaz sem se boril za njihovo svobodo in pravice. Tako da jaz branim pravice homoseksualcev. Vendar pa pri tem zakonu ne gre za to, gre za pravice otrok in staršev," je poudaril.

Dodal je, da zakon določa, da o tem, kako bodo o spolnosti izobraževali otroke, odločajo izključno starši.

Povedal je, da je že odgovoril voditeljem 17 držav članic EU-ja, ki so pred vrhom v pismu pozvali k spoštovanju pravic oseb LGBTIQ. Čeprav Madžarske v njem niso omenili, je pismo razumeti kot odziv na madžarski zakon, ki po oceni Evropske komisije diskriminira ljudi na podlagi njihove spolne usmerjenosti.

Orban je ob prihodu v Bruselj dejal zgolj, da je treba najprej prebrati zakon in se nato odzivati. Vztrajal pa je tudi pri odgovoru predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen, ki je v sredo zakon označila za sramoto in napovedala ukrepanje. Madžarski premier je njeno izjavo že v sredo označil za sramotno.

Nizozemski premier: Za mene Madžarska nima več mesta v EU-ju

Medtem pa je nizozemski premier Mark Rutte ob prihodu na vrh vztrajal in dejal, da Madžarska ne bi smela biti več v EU-ju zaradi tega zakona. "Za mene Madžarska nima več mesta v EU-ju," je dejal. Dodal je sicer, da je to zgolj njegovo mnenje, medtem ko bodo o tem odločali tudi drugi voditelji članic povezave. "V EU-ju je še 26 drugih članic. To bo treba narediti korak za korakom," je dejal.

Evropska zakonodaja sicer ne predvideva, da bi katero od članic lahko izključili iz EU-ja. Predvideva pa določene postopke in kazni za kršenje evropskih pravil, v skrajnem primeru tudi izgubo glasovalnih pravic.

Da bi državo, ki ne spoštuje skupnih pravil, to doletelo, pa je potrebno soglasje vseh preostalih članic EU-ja. A Madžarska in Poljska, ki se obe spoprijemata z obtožbami spodkopavanja demokratičnih vrednot, se medsebojno ščitita in blokirata to možnost.

Rutte je kljub temu menil, da "na dolgi rok je cilj, da se Madžarsko podredi" glede omenjenega spornega zakona. "Morajo se zavedati, da če so del Evropske unije in te skupnosti vrednot, potem na Madžarskem nihče ne sme biti diskriminiran in vsak se mora počutiti svobodnega, ne glede na njegovo spolno usmerjenost, barvo kože, spol ali kar koli," je še dodal nizozemski premier.

"Madžarski zakon je neumen zakon, ki diskriminira ljudi"

"Če kdor koli verjame, da nekdo zaradi reklame, knjige ali filma postane homoseksualec, enostavno ne razume življenja," pa je dejal luksemburški premier Xavier Bettel, ki je sicer poročen z moškim.

"Bodimo jasni – madžarski zakon je neumen zakon, ki diskriminira ljudi," je dejal belgijski premier Alexander De Croo. "Evropa je klub s pravili," je še poudaril v odgovoru na vprašanje glede madžarskega zakona.

Predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli je sicer v svojem nagovoru voditeljem EU-ja dejal, da "diskriminacija na podlagi rase, vere ali spolne usmerjenosti, pa tudi iz kakršnega koli drugega razloga ni združljiva s temeljnimi vrednotami EU-ja". Zato je pred kratkim sprejeti zakon na Madžarskem skrb vzbujajoč. "Nobena tako imenovana tradicija ali kulturna posebnost ne more upravičiti nespoštovanja človekovega dostojanstva," je povedal.

Janša ni podprl poziva k spoštovanju pravic LGBTIQ-skupnosti

Pismo, ki poziva k spoštovanju pravic oseb LGBTIQ, je podpisalo sedemnajst voditeljev članic EU-ja, med katerimi pa ni slovenskega premierja Janeza Janše. Podpisali so ga voditelji Belgije, Nemčije, Francije, Italije, Danske, Estonije, Irske, Grčije, Španije, Cipra, Latvije, Luksemburga, Malte, Nizozemske, Finske in Švedske. Pozneje se jim je po besedah luksemburškega premierja Bettela pridružil tudi avstrijski kancler Sebastian Kurz.

Voditelji so pismo naslovili na predsednike Evropskega sveta, Evropske komisije in Sveta EU-ja, Charlesa Michela, Ursulo von der Leyen in Antonia Costo.

V njem so poudarili, da ob grožnjah temeljnim pravicam, še zlasti načelu nediskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti, izražajo zavezanost spoštovanju temeljnih vrednot, ki jih opredeljuje 2. člen pogodbe EU-ja. "Še naprej se moramo boriti proti diskriminaciji skupnosti LGBTIQ," so zapisali.

Pismo so objavili nekaj ur pred začetkom vrha EU-ja, na katerem je po napovedih virov prav tako mogoče pričakovati, da bo kdo od voditeljev ob drevišnji večerji odprl vprašanje pravic oseb LGBTIQ na Madžarskem.