Popravljenemu britanskemu predlogu finančne perspektive EU-ja najbolj nasprotujejo v novih članicah, nezadovoljni pa so tudi v večini starih.

Poljski predsednik vlade Kazimierz Marcinkiewicz je napovedal veto, če ne bodo spremenili zadnjega predloga. Tudi francoski notranji minister Philippe Douste-Blazy je napovedal zavrnitev, če ne bo reforme britanskega rabata.

V Litvi in Latviji menijo, da je predlog nesprejemljiv, napovedali so tudi možnost zavrnitve. Nizozemska je britanski predlog označila kot korak proti cilju, ki pa še ni dosežen. Tudi v Nemčiji in Belgiji so prepričani, da je novi predlog nezadosten in da se komaj razlikuje od prejšnjega. Kot kaže, je britansko predsedstvo zadovoljilo le Finsko, ki meni, da je predlog v skladu z njenimi zahtevami.

Barroso: Predlog ni dovolj
Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je dejal, da izboljšani predlog finančne perspektive preprosto ni dovolj. Barroso sicer še vedno verjame, da dogovor o perspektivi na vrhu v četrtek in petek lahko dosežejo, ga pa skrbi, ali se bo to res zgodilo. Vrh bo po Barrosovih besedah preizkušnja za EU. Če dogovora ne bo, bo sporočilo za državljane in partnerje po svetu negativno.

Evropski komisar Janez Potočnik meni, da britanski predlog ne omogoča spopada z izzivi prihodnosti. Potočnik je poudaril, da je dogovor o perspektivi nujen, sicer bodo posledice zelo resne, zlasti za širitev Unije.

Prvi britanski predlog, ki je bil pravzaprav popravek luksemburškega kompromisa, je bil deležen številnih kritik, večina članic pa bi ga ob popravkih potrdila. Zadnja letošnja priložnost za to je verjetno vrh EU-ja, ki bo 15. in 16. decembra.

Slovenija za predlog
Janez Janša meni, da se položaj Slovenije z novim britanskim predlogom ni spremenil. Premier sicer dvomi, da bo to dovolj za kompromis, je pa napovedal podporo britanskemu predlogu, dejal pa je tudi, da predlog ne odraža prednostnih nalog lizbonske strategije. Odbora DZ-ja za evropske zadeve in finance sta vladi dala mandat za pogajanja o perspektivi EU-ja na podlagi britanskega predloga.

Opozicijske stranke menijo, da je britanski predlog v tem trenutku najboljše, kar je mogoče doseči, in da je za Slovenijo razmeroma ugoden. LDS, SD in SNS menijo, da bi morala vlada na vrhu Unije podpreti britanski predlog.