Zeleni so sicer za ustanovitev preiskovalne komisije zbrali potrebnih 25 odstotkov podpisov evropskih poslancev, vendar pa vodje političnih skupin zanjo niso prižgali zelene luči. Strinjali so se z ustanovitvijo posebne komisije, ki je parlamentarni instrument z manj pooblastili in z manjšim obsegom preiskovalnih pristojnosti.

Zeleni so odločitev označili kot politično. "Ne obstajajo namreč pravne ali postopkovne ovire, ki jih ne bi bilo mogoče enostavno rešiti. Predlagana preiskovalna komisija, ki je imela potrebno podporo evropskih poslancev, je najmočnejše preiskovalno orodje, ki je na voljo Evropskemu parlamentu, in je torej najprimernejši odgovor na resna vprašanja, ki so v središču pozornosti zaradi afere LuxLeaks," je dejal sopredsedujoči skupine Zelenih Philippe Lamberts.

Po Lambertsovem mnenju so na ta način vodje političnih strank ogrozili vlogo parlamenta kot demokratično izvoljene institucije EU-ja in vzbujajo dvom o verodostojnosti parlamenta in EU-ja kot celote. Ustanovitev posebne komisije pomeni po njegovem mnenju znižanje standardov odziva Evropskega parlamenta na afero LuxLeaks.

Kot je znano, so preiskovalni novinarji razkrili tajne dogovore 340 mednarodnih korporacij v Luksemburgu, tudi največje svetovne banke, zaradi česar so plačevale manj davka. Nekatera svetovna podjetja, med katerimi je mogoče najti Pepsi, Ikeo, GlaxoSmithKline, Volkswagen in tudi velike finančne sklade, so za skrivne posle prek podružnic v Luksemburgu, ko je bil tam premier zdajšnji predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, plačala manj kot odstotek davščin. Evropski parlament je novembra lani glasoval o Junckerjevi nezaupnici, ki jo je sicer brez težav prestal, a ob opozorilih poslancev, da bodo pozorno spremljali njegova dejanja.