"Treba je le pogledati na zemljevid in razumeti, da sem niso prišli s padali," temveč so potovali več kot tisoč kilometrov, preden so prišli na Madžarsko, je v četrtek dejal tiskovni predstavnik madžarske vlade Zoltan Kovacs za javno televizijo M1.
Komisar Sveta Evrope za človekove pravice Nils Muižnieks je pred dnevi odsvetoval vračanje prosilcev za azil na Madžarsko zaradi spremenjene azilne zakonodaje. Poudaril je, da trenutna azilna politika na Madžarskem "ni v skladu z mednarodnimi in evropskimi standardi na področju človekovih pravic", saj ne more nihče dobiti mednarodne zaščite, azilni postopek pa je prehiter in ima številne pomanjkljivosti.
"Nemogoča vključitev v družbo"
Muižnieks je izpostavil tudi problematične razmere za bivanje prosilcev za azil in negativno nastrojenost do prebežnikov, ki jim ne omogoča vključitve v družbo. V zadnjih mesecih je velik del migrantov, ki so jih na Madžarsko vrnili v skladu z dublinsko uredbo, pristal v azilnih centrih, kjer velja strog režim kot v zaporih, je še pojasnil.
Komisar Sveta Evrope je posvaril tudi pred tveganjem, da bi številne vrnjene prosilce za azil Madžarska poslala v Srbijo, od koder so v prvem begunskem valu številni vstopili na Madžarsko. Budimpešta ima namreč Srbijo za varno tretjo državo. Muižnieks opozarja, da obstaja nevarnost, da bi se tako začela verižna reakcija vračanja prosilcev za azil, kar bi bilo v nasprotju z evropsko konvencijo o človekovih pravicah.
Nemčija uvaja izkaznice za begunce
Medtem je nemški parlament potrdil zakon, v skladu s katerim bodo begunci v državi dobili enotne izkaznice, ki bodo med drugim vsebovale podatke o državi izvora in prstne odtise, kontaktne podatke, informacije o zdravstvenem stanju (recimo cepljenja), pa tudi o izobrazbi oziroma poklicnih kvalifikacijah. Izkaznice bodo omogočile vzpostavitev centraliziranega sistema podatkov o beguncih. Sistem bodo uveljavili februarja, v celoti pa do poletja.
Centraliziran sistem bo omogočil vsem vladnim agencijam dostop do podatkov o prosilcih za azil. Namen je pospešiti njihovo registracijo kot tudi vodenje evidence o beguncih, potem ko jih je v državo lani prispelo rekordnih 1,1 milijona, poroča Deutsche Welle.
Nemška tiskovna agencija dpa poroča, da prebežniki brez dokumenta v prihodnje ne bodo mogli zaprositi za azil, prav tako ne bodo imeli dostopa do socialnih ugodnosti, ki sicer pripadajo prosilcem za azil. Za spremembe se je nemška vlada odločila po kritikah decentraliziranega sistema, ki je omogočal večkratno registracijo beguncev, pa tudi to, da so nekateri prosilci za azil dajali lažne podatke.
Po Danski bo tudi Švica prosilcem za azil zaračunavala
Po Danski se je tudi Švica odločila za zaseg vrednih predmetov prosilcev za azil, piše EUObserver. Država bo tako tem ljudem zasegla osebne predmete, vredne več kot 1.000 švicarskih frankov oziroma 915 evrov. Kdor bo državo zapustil v sedmih mesecih, bo dobil zasežene predmete vrnjene.
Obvestilo uredništva:
Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.
