Z ostrejšo azilno politiko, bila naj bi najstrožja v Evropi, želi vlada v Oslu narediti državo manj privlačno za prosilce za azil. Foto: Reuters
Z ostrejšo azilno politiko, bila naj bi najstrožja v Evropi, želi vlada v Oslu narediti državo manj privlačno za prosilce za azil. Foto: Reuters
false
Nemška kanclerka Angela Merkel je med prebežniki izredno priljubljena, saj jih je povabila, naj pridejo v Nemčijo, ki jim zdaj zapira vrata. Foto: Reuters

Obstoj konservativne manjšinske vlada norveške premierke Erne Solberg je odvisen od populistične Stranke napredka, katere članica je ministrica za integracijo Sylvija Listhaug (37). Le-ta javno izraža svoje protipriseljensko stališče. "Tiranija prijaznosti je skozi norveško družbo zavela kot nočna mora," je S. Listhaug dejala 16. decembra, ko je bila še ministrica za kmetijstvo, poroča Deutsche Welle.

Nova norveška ministrica za integracijo je tako vladi po šele nekaj dneh opravljanja nove funkcije že predložila več kot 40 predlogov sprememb sedanje azilne zakonodaje, o kateri bo parlament odločal februarja, še pred pomladjo, ko številne države pričakujejo večji prihod prebežnikov v Evropo. Z ostrejšo azilno politiko, bila naj bi najstrožja v Evropi, vlada v Oslu želi narediti državo manj privlačno za prosilce za azil.

Resne posledice za norveški socialni sistem
Letos je v tej z nafto bogati državi, ki ima 5,2 milijona prebivalcev, za azil zaprosilo 35.000 ljudi. Listhaugova napoveduje, da bo naslednje leto za azil zaprosilo med 10.000 in 100.000 ljudi.

Na ministrstvu za integracijo poudarjajo, da bi imelo preveliko število prosilcev za azil resne posledice za norveški sistem socialne varnosti. Vlada zato namerava zaostriti pravila pri združevanju družin prosilcev: združitev bo mogoča le, če bo prosilec za azil na Norveškem delal ali študiral najmanj štiri leta. Podeljevanje stalnega bivališča bi podaljšali s treh let na pet. Prav tako želijo za begunce uvesti posebne plačilne kartice z omejeno možnostjo nakazovanja denarja, s čimer bi beguncem preprečili pošiljanje denarja družinam in sorodnikom v tujini.

Zavrnitev na meji
Prebežniki, ki bodo v državo poskušali vstopiti s tranzitnim vizumom iz Rusije, bodo zavrnjeni na meji. Zavrnjeni bodo tudi vsi tisti, ki bodo prišli na Norveško iz držav schengena in ne bodo imeli ustreznih dokumentov. Še posebej pozorni bodo na tiste, ki bodo na Norveško prišli iz Švedske, saj je to glavna pot.

Odobritev statusa začasnega bivališča v državi prav tako ne bo pomenila avtomatične možnosti pridobitve statusa stalnega bivališča. Med drugim bodo morali prosilci za azil, stari od 55 do 67 let, usvojiti znanje norveščine in se naučiti osnovnega znanja o norveški družbi in kulturi, še poroča Deutsche Welle.

Na napovedi ministrice za integracije se je že ostro odzvala norveška človekoljubna Organizacija za prosilce za azil. Kritiki napovedanega ukrepa tudi opozarjajo, da bo Norveška s tem obremenila države na jugu Evrope in vodila "izolirano politiko", poroča agencija AFP. A norveška ministrica Listhaug trdi, da bodo ukrepi izboljšali življenje beguncev na Norveškem.

Nemčija: omejitev socialne pomoči za tujce iz EU-ja
Nemčija bi morala za tujce, ki prihajajo iz držav članic EU-ja, omejiti pravice do socialne pomoči, je za današnjo izdajo časopisa Rheinische Post dejala nemška ministrica za delo Andrea Nahles in se tako odzvala na odločitev zveznega sodišča, ki predvideva, da so do socialne pomoči upravičeni prebivalci EU-ja po šestih mesecih neprekinjenega bivanja v državi.

Po pisanju Rheinische Post gre za odziv na primer, ko je ženska iz Bosne in Hercegovine s švedskim državljanstvom s svojimi tremi otroki izgubila pravico do socialne pomoči. Berlinski zaposlitveni center ji je ukinil nadomestilo za brezposelnost, ker ženska in njena hči kot tujki, ki iščeta zaposlitev, nista upravičeni do nadomestil. Izplačila pomoči so ukinili tudi drugima otrokoma. Glede na odločitev socialnega sodišča so za posamezne primere odgovorne občine, ki tudi nosijo stroške socialne pomoči. Občine so v odzivu na odločitev sodišča opozorile, da bi tako več kot 130.000 ljudi dobilo pravico do socialne pomoči. Obenem so posvarile, da bi s tem ukrepom v nemški socialni sistem "povabili" ljudi iz revnejših članic EU-ja.

V Nemčiji je imel upravičenec do socialne pomoči, ki živi sam, do zdaj pravico do 399 evrov mesečno, po novem letu pa bo ta znesek 404 evre, še navaja časopis.

CSU bi že na meji zavračal prebežnike brez dokumentov
Na Bavarskem vladajoči krščanski socialisti CSU znova razburjajo s svojimi zahtevami glede begunske politike. Potem ko so pred dnevi prišli na dan s predlogom, da bi moralo biti učenje nemščine in nemških vrednot za prebežnike, ki bodo dlje časa ostali v državi, obvezno, zdaj zahtevajo, da se vstop v državo dovoli le še osebam z veljavnimi dokumenti.

Vstop v Nemčijo bi bil tako mogoč le, "če lahko oseba predloži veljavne dokumente". Poleg tega v CSU-ju menijo, da bi bilo treba azilni postopek v primeru, ko prišlek namerno uniči osebne dokumente in pri prošnji za azil navede lažne podatke, ne le prekiniti oziroma upočasniti, ampak v številnih primerih popolnoma ustaviti in tej osebi celo preprečiti kakršno koli možnost pridobitve azila v prihodnje.