Prvi begunci, šlo je za Sirce, so mejo pri norveškem kraju Kirkenes prestopili že februarja, po razširitvi govoric, da je moč na cilj v Zahodni Evropi priti tudi tod, pa se zanjo odloča vse več ljudi. Tisti, ki to možnost imajo, seveda. Begunci iz Sirije se tako prvič srečujejo s severnim sijem oziroma avroro borealis in takšnim mrazom.

Prebežnik, ki lahko dobi ruski vizum ali dovoljenje za prebivanje, zgolj odleti v Moskvo, od koder odpotuje do severnega ruskega mesta Murmansk. Taksisti jih nato odpeljejo do mesteca Nikel, kjer morajo begunci prestati še zadnjo oviro. Vožnjo kolesa, namreč.

Prisiljeni dati 200 dolarjev za kolo
Rusija ne dovoljuje prestopa meje peš, Norveška pa kaznuje voznike, ki prosilce za azil prevažajo. Zaradi pravil obeh držav so se morali prebežniki znajti, in množično začeti uporabljati kolesa. Kupijo jih v kraju Nikel, se z njimi pripeljejo (ali ob njih hodijo) okoli 500 metrov do mejnega prehoda in jih tam pustijo.

Kolesa so nametana v zabojniku in čakajo na recikliranje. CNN poroča, da prebežniki zanje plačajo okoli 200 ameriških dolarjev, a ne dosegajo norveških standardov, zato jih uničijo.

"Govorice o tej poti so se očitno razširile," je za CNN dejal poveljnik krajevne norveške policije Stein Hansen, ki je zadolžen za popis prosilcev za azil, ki prečkajo mejo. "Vsi, ki pridejo na Norveško, kličejo domov in povejo, da je šlo vse v redu in da lahko pridejo po tej poti," je dejal.

500 na teden
Avgusta je mejo na severu Norveške prečkalo 420 ljudi, zdaj pa jih prihaja po 500 na teden. Čeprav je pot veliko daljša, je precej varnejša kot tista čez Sredozemsko morje, v katerem je umrlo na tisoče beguncev. Številni prebežniki imajo v glavi še vedno sliko triletnega Ajlana Kurdija, ki ga je poleti naplavilo na obalo Turčije.

"V njem sem videl svojega otroka. Imel sem nočne more," je dejal Ahmed iz Sirije. Sam je z družino lahko šel čez Arktik, številni nimajo te možnosti. "To me žalosti," je dejal Ahmed, ki se boji, da njegov sin nikoli več ne bo videl Sirije ali svoje babice, ki ostala v z vojno razrušeni državi.

Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.