Begunski center v nizozemskem mestu Woerden je v noči s petka na soboto s petardami in jajci napadlo okoli 20 ljudi, ki so tudi skušali vdreti v poslopje, pri čemer gre v bistvu za športno dvorano, v katero so nastanili približno 150 Sircev in Eritrejcev.

To je bil prvi večji napad na begunske objekte na Nizozemskem. Vlada ga je obsodila in zahtevala kaznovanje odgovornih in zagotovitev varnosti beguncev.

Spodbujanje ksenofobov v Dresdnu
Pred poslopjem nekdanje šole v Dresdnu, prestolnici nemške zvezne dežele Saške, se je v petek zvečer zbralo okoli 60 ksenofobov, med katerimi so bili nekateri opiti. Poslopje, kjer naj bi v kratkem nastanili begunce, in policiste, ki so ga skušali zaščititi, so obmetavali s kamni, steklenicami, petardami in drugimi predmeti.

Po poročanju nemškega medija Deutsche Well so stanovalci sosednjih zgradb nasilneže spodbujali in jim ploskali. To ni bil prvi napad na poslopje.

Prav tako so v petek zvečer nenapovedani protesti proti sprejemu beguncev izbruhnili v Cottbusu v zvezni deželi Brandenburg, kjer se je zbralo okoli 400 skrajnih desničarjev in skušalo vdreti v poslopje, kjer je takrat potekala zabava dobrodošlice za begunce. Med protestniki naj bi bili tudi nekateri vidni neonacisti, piše Deutsche Welle.

V Nemčiji so sicer od začetka leta zaznali že več kot 490 napadov na begunska zatočišča, kar je trikrat več kot lani. Nemški notranji minister Thomas de Maiziere je tovrstno nasilje obsodil kot sramoto ter izrazil zaskrbljenost, ker so dve tretjini napadov izvedli tamkajšnji prebivalci, ki pred tem niso imeli kriminalne zgodovine. Tudi pravosodni minister Heiko Maas je izrazil zaskrbljenost zaradi porasta napadov na begunska zatočišča v Nemčiji.

Belgijci za nadzor meja
Javnomnenjska raziskava v Belgiji je medtem pokazala, da kar tri četrtine prebivalcev, natančneje 74 odstotkov, ob begunski krizi podpirajo vrnitev nadzora na meje. V francosko govoreči Valoniji je ta delež celo 77-odstoten, v prestolnici Bruselj pa "le" 68-odstoten, razkriva danes v časopisu Le Soir objavljena anketa. 55 odstotkov vprašanih si poleg tega želi konca begunskega vala.

Grčija bo dobila prvi hotspot
Potem ko je v Italiji prvo območje za sprejem in registracijo beguncev, imenovano hotspot, že operativno in so od tam v petek na Švedsko prepeljali prvo skupino beguncev, naj bi prvi hotspot v Grčiji, natančneje na otoku Lezbos, zaživel v prihodnjih dneh.

Iz Italije so v okviru načrta premeščanja beguncev znotraj Evropske unije - ta predvideva premestitev skupaj 160.000 ljudi, sprva le iz Italije in Grčije, v prihodnje pa morda tudi iz drugih članic - v petek na Švedsko prepeljali prvo skupino beguncev. 19 mladim Eritrejcem sta v slovo med drugim pomahala evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos in luksemburški minister za migracije in zunanje zadeve Jean Asselborn, katerega država trenutno predseduje EU-ju.

Oba sta nato odpotovala naprej v Atene, kjer sta danes preučila napredek pri vzpostavljanju centrov za prvo registracijo migrantov še v Grčiji. Po pogovorih z grškimi oblastmi sta razkrila, da naj bi Grčija in Turčija v prihodnjih tednih izdelali akcijski načrt sodelovanja za zajezitev begunskega vala čez Egejsko morje.

Grška obalna straža je sicer v preteklih 24 urah z morja pred grškimi otoki rešila že več kot 1.100 prebežnikov, poroča DPA. Zaradi lepega vremena na območju se je število migrantov v preteklih dneh občutno povečalo. Ljudje skušajo še pred prihodom zime doseči Evropo.

Desničarji napadli čolne s prebežniki
Na morju pred grškim otokom Lezbos je pet zamaskiranih moških napadlo štiri čolne, polne guncev. Uničili so motorje na gumijastih čolnih, nato pa pobegnili na svojem gliserju. Po poročanju več grških medijev so napadalci grški skrajni desničarji. Po napadu, ki se je zgodil v petek, so begunci več ur nemočno pluli po morju med Turčijo in Lezbosom, nakar so jih na srečo rešili ribiči in drugi, ki so pripluli mimo.

Na Lezbos in druge grške otoke na vzhodu Egejskega morja je v preteklih mesecih iz Turčije prispelo več kot 400.000 prebežnikov, večinoma iz Sirije in Afganistana.

Berlin: Davka za begunce ne bo
Nemški Süddeutsche Zeitung je poročal, da se Nemčija in Evropska komisija pogovarjata o možnosti uvedbe posebnega solidarnostnega davka EU-ja, ki bi bil namenjen pomoči v begunski krizi. Uvedli bi ga lahko v obliki dodatnega davka na bencin ali morda kot višji prometni davek, zbiral pa bi se neposredno v proračunu EU-ja.

Del denarja bi šel za pomoč državam, kot so Španija, Italija, Bolgarija in Grčija, ki so glavne vstopne točke za begunce, del državam, ki so njihove glavne ciljne destinacije, del pa državam, od koder begunci prihajajo.

Tako v nemški vladi kot pri Evropski komisiji so sicer te navedbe danes že zavrnili. Tiskovni predstavnik vlade v Berlinu Steffen Seibert je poleg tega zatrdil, da si ne želijo višjih davkov ne v Nemčiji ne v celotnem EU-ju.

Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom.

Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih pod novico: Prebežniki zaostrili odnose med Hrvaško in Madžarsko.